Kritike, ker še ni prepovedi telesnega kaznovanja

Ljubljana – Udariti človeka je kaznivo dejanje. Telesno kaznovanje otrok pa v Sloveniji kljub temu ni prepovedano, ugotavljajo v Svetu Evrope. Njen odbor za socialne pravice je danes objavil mnenje, da se naša zakonodaja tega problema ne loteva dovolj jasno, zavezujoče in natančno.

Ni pomembno, kako se izrazimo. Lahko rečemo, da smo otroku »eno čez rit primazali« ali ga našeškali ali oklofutali, ampak prav vse to pomeni nasilje nad njim, ki ni dopustno. »Telesno kaznovanje krati otrokove pravice do spoštovanja njegovega človeškega dostojanstva, telesne nedotakljivosti in do enakega varstva po zakonu,« pravijo v Svetu Evrope, kjer opozarjajo, da lahko v številnih primerih telesno kaznovanje ogrozi otrokove pravice do izobraževanja, razvoja, zdravja in celo življenja, lahko povzroči resne telesne in psihološke poškodbe, hkrati pa sporoča otrokom, da je nasilje sprejemljiva in primerna strategija za reševanje konfliktov. Zagovorniki popolne odprave telesnega kaznovanja naštevajo še vrsto razlogov, zakaj šeškanje in klofutanje nikakor nista sprejemljiva.

Čeprav tako določata evropska socialna listina, ki jo je Slovenija ratificirala maja 1999, in konvencija ZN o otrokovih pravicah, je Evropski odbor za socialne pravice (ECSR) Sveta Evrope danes Slovenijo ponovno opozoril, da krši 17. člen evropske socialne listine, ker v njeni zakonodaji ni izrecne prepovedi telesnega kaznovanja. Svet Evrope si prizadeva za odpravo telesnega kaznovanja v vseh 47 državah članicah in podpira vlade pri uvajanju programov pozitivnega starševstva za družinsko življenje brez nasilja.

Zakaj je ESCR prav zdaj izdala mnenje? Februarja 2013 je medvladna organizacija Association for the Protection of All Children (APROACH – Združenje za zaščito vseh otrok) vložila pritožbo proti sedmim članicam Sveta Evrope, poleg Slovenije so na seznamu še Belgija, Češka, Francija, Irska, Italija in Ciper, zaradi »pomanjkanja eksplicitne in učinkovite prepovedi telesnega kaznovanja otrok v družini, šoli in drugih okoljih«.

Podobno zaskrbljenost nad pomanjkanjem zakonske prepovedi je pred dobrim letom izrazil Odbor za otrokove pravice OZN, ki je podprl uveljavitev zakona o zaščiti pred nasiljem v družini iz leta 2008, a hkrati obžaloval, da prepoveduje samo fizično nasilje, in to zgolj v družini. Priporočil je spremembo kazenskega zakonika in izvajanje programov ozaveščanja.

Padlo z družinskim zakonikom

Za komentar na opozorila mednarodnih organizacij smo vprašali pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer so nam odgovorili, da se problematike zavedajo in da so z opozorili Sveta Evrope seznanjeni: »Prepoved telesnega kaznovanja otrok je bila vključena v družinski zakonik, ki je bil zavrnjen na referendumu, in bo vsekakor vključena v novo družinsko zakonodajo.« Kdaj bo ta ugledala luč sveta, še ni znano, pripravljati pa naj bi jo začeli letos. Na odločitev ESCR se je odzvala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je, kot že nekajkrat doslej, opozorila, da je treba to vprašanje čim prej zakonsko urediti bodisi z dopolnitvijo zakona o preprečevanju nasilja v družini bodisi v novem družinskem zakoniku.

Podobno je stališče Unicefa Slovenije: »Slovenija je na področju zaščite otrok pred nasiljem v družini z zakonodajo naredila pomembne korake, vendar ne dovolj, na kar vztrajno opozarjamo tako nevladne organizacije kot tudi mednarodni instrumenti, ki v svojih opozorilih izpostavljajo, da telesno kaznovanje otrok ni dovolj jasno opredeljeno in prepovedano v vseh okoljih, tako doma kot v vseh oblikah nadomestnega varstva. Z ozaveščanjem je treba predstavljati pozitivne oblike vzgoje otrok in spodbujati alternativne nenasilne oblike discipliniranja. Odsotnost tega pomembnega dela zakonodaje izjemno škodi otrokom.«