Krivdo za fiasko projekta Maks družno naprtili državi

Maribor – Prodaja zemljišča, kjer naj bi stalo Mariborsko kulturno središče, se je spet znašla na sodišču. Nekdanja lastnica parcele, družba ZIM, izpodbija sporazum, ki sta ga ZIM in občina Maribor podpisala le dva dni pred stečajem. V njem sta složno ugotovila, da je za polom projekta kriva država.

Ko je mariborski župan Andrej Fištravec januarja lani javnosti zadovoljno sporočil, da je prodal znamenito Maksovo luknjo, kjer sta nekdanji župan Franc Kangler in režiser Tomaž Pandur velikopotezno načrtovala Mariborsko kulturno središče (Maks), si najbrž ni predstavljal, kakšen plaz bo za seboj potegnila ta poteza. Ne le da je stečajni upravitelj ZIM Igor Gorše vložil skoraj 600.000 evrov vredno tožbo zoper nekdanje vodstvo in nadzornike ZIM, zdaj po sodni poti terja še razveljavitev sporazuma med ZIM in Mestno občino Maribor (MOM). V primeru zmage bo dobil podlago za odškodninsko tožbo zoper MOM.

»ZIM bi moral zahtevati odškodnino«

Po besedah odvetnika Željka Kranjca, ki zastopa ZIM v stečaju, je bistvo izpodbojne tožbe, da se ZIM v stečaju ne strinja z ugotovitvijo, da nihče od podpisnikov sporazuma ni odgovoren za ustavitev Maksa. ZIM, ki ga je takrat vodil Darko Kovačič, bi moral vložiti odškodninski zahtevek zoper MOM, je prepričan odvetnik, ne pa dva dni pred stečajem podpisati sporazuma, da je za fiasko kriva država, ker ni zagotovila desetih milijonov evrov kohezijskih sredstev. Poleg tega, ugotavlja Krajnc, je ZIM zemljišče Kuvajtčanu Hilalu Arnaoutu prodal decembra 2013, takrat pa je bil projekt Maks že ustavljen.

Po besedah občinske pravnice Marije Tanacek, ki v sporu zastopa MOM, je sporazum, ki sta ga podpisala Kovačič in Fištravec, le formalna razveza pogodbe o sofinanciranju projekta Maks, ki ga zaradi prodaje zemljišča ni bilo več mogoče financirati. A odvetnik Kranjc trdi, da je bila prodaja opravljena, ko je bilo že jasno, da z državnimi desetimi milijoni ne bo nič.

Ker je MOM dvignila roke od Maksa, se je ZIM znašel v nezavidljivem položaju. Občina je mu je sredi marca lani plačala zadnji račun v višini slabih 23.000 evrov, potem pa, ker je ključna nepremičnina s posredovanjem župana Fištravca dobila novega lastnika in projekta Maks ni bilo več mogoče uresničiti, pipo povsem zaprla. ZIM ni imel več za plače in je šel v stečaj.

Direktor si je premislil v dveh urah

Glede prodaje nepremičnine bi rad Krajnc zaslišal nekdanjega direktorja ZIM Franca Bebra. Zlasti ga zanima, zakaj je ta še dve uri pred prodajo zemljišča vsem članom nadzornega sveta poslal elektronsko sporočilo, da po posvetu z odvetnikom predpogodbe ne bo podpisal, potem pa je s soglasjem skupščine družbe (MOM je 98,34-odstotna lastnica) to vendarle storil.

Ali bo Beber, ki tri dni po podpisu predpogodbe ni bil več šef ZIM, moral priti na sodišče, sodnica Sanja Tomažič še ni odločila. Prav tako še ni jasno, ali se bo v sodni dvorani pojavil župan Fištravec, čigar zaslišanje je odvetnik Kranjc predlagal iz previdnosti, če bi Tanackova prerekala njegove navedbe, da se je z arabskim kupcem o prodaji zemljišča dogovarjal prav Fištravec. Znano ni niti, ali bo kot priča zaslišan nekdanji direktor in manjšinski družbenik ZIM Matjaž Knez (zdaj šef Darsa), ki je tudi sam skočil na vrtiljak tožb. Izpodbija sklep skupščine ZIM o prodaji zemljišča.