Krivic: Pravosodni minister ima smisel za humor

Ljubljana – Na konferenci o izvajanju evropske konvencije o človekovih pravicah in izvrševanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice pred kratkim v Bruslju je bila Slovenija izpostavljena kot pozitiven primer države, ki ne beži pred odgovornostjo.

Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da se je minister Goran Klemenčič v Bruslju ob robu konference pogovarjal z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Thorbjoernom Jaglandom in predsednikom Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) Deanom Spielmannom.

»Uresničevanje sodbe o izbrisanih je Jagland v uvodnem govoru izpostavil kot pozitiven primer države, ki ni bežala pred odgovornostjo izvedbe zahtevne sodbe,« je poudaril Goran Klemenčič in dodal, da odprtih vprašanj v tem trenutku ni. »Minister ima smisel za humor,« pa je izjavo komentiral pravni zastopnik izbrisanih Matevž Krivic.

Nepotrebni postopki

Spomnimo, da je društvo izbrisanih na ustavnem sodišču izpodbijalo novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki je bila sprejeta leta 2010, in zakon o povračilu škode tistim, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva. Ustavno sodišče je obe pobudi zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo. Oprlo se je na sklep, da ne bo več sprejemalo v obravnavo pobud za oceno (ne)ustavnosti zakonov, dokler prizadeti ne izčrpajo vseh upravnih in sodnih poti.

Posledica te odločitve bo po mnenju Krivica veliko nepotrebnih upravnih in sodnih postopkov, preden bodo sporna vprašanja po nekaj letih ponovno prišla pred ustavno sodišče. In to ne vsa skupaj kot zdaj, ampak vsako posebej, kar bo zelo otežilo usklajeno presojo zakona kot celote.

Poleg tega pa so s tem ustavni sodniki otežili odločanje odboru ministrskih namestnikov (OMN) Sveta Evrope, ki nadzoruje uresničevanje sodb ESČP. Izbrisani ostajajo namreč uvrščeni na dnevni red odbora, vse dokler sodišče ne potrdi, da je z izvrševanjem sodbe zadovoljno oziroma dokler odbor ne sprejme odločitve, da zadeve kot zadovoljivo izvršene ne izbriše z dnevnega reda, na katerem je že eno leto. Od tega je namreč odvisno, ali bo ESČP odločalo tudi o drugih tožbah izbrisanih; prejeli so jih več kot tisoč.

Društvo prosi varuhinjo

Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč v pilotni sodbi (Kurić in ostali proti Sloveniji) zahtevalo vzpostavitev odškodninske sheme za vse izbrisane, ki so v primerljivem položaju s pritožniki. Poleg odškodnine za nematerialno škodo (20.000 evrov) jim je priznalo tudi odškodnino za materialno škodo (150 evrov za vsak mesec izbrisa). Zakon o povračilu škode pa izbrisanim priznava občutno manjši znesek (50 evrov za vsak mesec izbrisa), če se upravičenec odloči za sodno pot, pa je odškodnina lahko največ trikratnik tega zneska. Do odškodnine niso upravičeni otroci izbrisanih (ESČP je priznalo 80 evrov na mesec tudi njim) in svojci tistih izbrisanih, ki so umrli.

Društvo izbrisanih je o tem obvestilo OMN. Poleg tega so odbor opozorili, da zakon odškodnino priznava le tistim, ki so si uredili status in pridobili dovoljenje za prebivanje (okoli 12.000), izključuje pa vse druge od 26.000 izbrisanih. Zakon ne vsebuje nikakršne ureditve pogojev in poti, po katerih bi lahko navedena skupina ljudi dosegla popravo krivic, storjenih z nezakonitim izbrisom. Onemogoča jim celo, da bi dosegli vsaj uradno ugotovitev in priznanje, da so bili tudi oni nezakonito izbrisani. ESČP pa je v svoji sodbi odškodnino priznalo celo nekomu, ki se v Slovenijo ni mogel vrniti.

Društvo izbrisanih je zaradi tega konec januarja prosilo varuhinjo človekovih pravic, naj vloži zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona o izbrisanih in zakona o povračilo škode izbrisanim, saj ustavno sodišče njene pobude ne sme zavreči. Varuhinja odločitve še ni sprejela.