Krivo pričanje v preiskavi o Tešu 6 ni redkost

Ljubljana – Predsednik parlamentarne preiskovalne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti za projekt Teš 6 Matjaž Hanžek vsem pričam prebere pravno razlago, da je krivo pričanje kaznivo. Komisija tega ne more kaznovati, lahko pa posreduje ovadbe.

Ta teden je dolgoletni direktor Teša Jaroslav Vrtačnik komisiji povedal, da s projektom Teša 6 ni imel nič, ne kot direktor Teša pred tem, ko ga je leta 2003 zamenjal Uroš Rotnik, ne kot uslužbenec Holdinga Slovenske elektrarne ne kot spet zaposlen v Tešu do upokojitve leta 2012. Matjaž Hanžek je prav na podlagi tega pričanja sklenil, da si je Rotnik projekt Teša 6 zamislil v vsega nekaj mesecih, saj je bil ta projekt že predmet sestankov leta 2003.

Tehnična komisija je tudi nič

V dokumentaciji Holdinga Slovenske elektrarne pa se je znašel zapisnik seje tehnične komisije za izvedbo naročil v projektu Blok 6 TEŠ, ki je obravnavala prispele pogodbe o rezervaciji za dobavo glavne tehnološke opreme za šestomegavatni blok v Tešu. Predloga pogodb sta poslala Alstom Power Centrals in Siemens Aktiengesellschaft, oba 13. julija 2007, prvi ob 9.45, drugi ob 10.24. Član tehnične komisije in navzoč na seji 13. julija 2007 je bil tudi Jaroslav Vrtačnik, poleg njega pa še Franc Rosec, Bojan Brešar (predsednik komisije), Miran Pajer, Ivan Iveta, Matjaž Dvoršek in Anita Dolinšek, ki je sestavila tudi zapisnik. Komisija je odprla pošiljke in ugotovila, da sta bili obe pravočasni in pravilno opremljeni, ugotovila pa tudi, da noben od ponudnikov ni priložil izjave bank o tem, da bodo dana bančna jamstva, če bo z njimi sklenjena pogodba o rezervaciji.

Vredotenje s sumom korupcije

Tehnična komisija je ugotovila še, da je treba predloga pogodb o rezervaciji vsebinsko pregledati in opraviti vrednotenje. »Skladno s pravili glavna strokovna komisija predlaga direktorju izbiro najugodnejšega ponudnika,« je bilo še predvideno. Dejansko pa tehnična komisija predlogov pogodb ni vrednotila, ampak ju je po soglasnem sklepu skupaj s prilogami predala v vsebinski pregled strokovnim sodelavcem podjetja CEE. Ti naj bi pripravili poročilo in ga predali tehnični komisiji, ta pa naj bi potem zapisnik o odpiranju ponudb in poročilo CEE predala glavni strokovni komisiji.

Podjetje CEE je sicer obvladoval Peter Kotar, pri katerem so policisti leta 2012 izvedli hišno preiskavo, saj naj bi dal odločilno prednost Alstomu, za to pa dobil tudi zajetno podkupnino.

Izguba spomina je pogosta

Vrtačnik sicer ni edini, ki se ne spomni vsega, parlamentarna komisija pa o tem, kaj storiti z ugotovljenimi lažnimi pričanji, še ni razpravljala. Neuradno so člani parlamentarne komisije slišali že vsaj tri izjave, ki bi jih lahko uvrstili med kriva pričanja. Hanžek bo najtežje pozabil zaslišanje prejšnji teden, ko je Franc Žlahtič, ki je pripravljal energetsko dovoljenje za Teš 6 in se podenj podpisal, prinesel prirejen dokument in trdil, da je pravi. Šlo je za dovoljenje za uporabo do deset odstotkov uvoženega premoga z višjo kalorično vrednostjo, kot je zapisano v sprejetem dokumentu. Ključne dokumente nosi Hanžek s sabo, zato je lahko pokazal veljavno energetsko dovoljenje.

Za lažno pričanje bi lahko šteli tudi izjave, da proti šestomegavatnemu bloku ni nihče protestiral. Eles je namreč že leta 2005 opozarjal, da bodo težave z zagotavljanjem rezerve za tako velik blok. Tudi Djordje Žebeljan iz HSE je ta teden menil, da 70 odstotkov slovenske elektrike nastaja v dveh kotlih, v Tešu 6 in Nuklearni elektrarni Krško, kar je svojevrstna nevarnost za sistem. Po drugi strani pa smo država, ki je tako vpeta v regionalna omrežja, da lahko prenaša dvakrat več elektrike, kot je porabi.

Parlamentarna komisija krivega pričanja ne more kaznovati, za to nima pooblastil. Lahko pa posreduje ovadbe. Izvedeli smo, da se v komisiji o tem še niso pogovarjali in tudi ne odločili. Prihodnji teden se bo pred komisijo zagovarjal tudi Rotnik, konec meseca pa bodo člani komisije pregledali izjave in jih primerjali z obsežno dokumentacijo.

Kazenski postopki se končujejo

Morebitne ovadbe, ki bi jih vložila parlamentarna komisija, se bodo sicer pridružile kazenskim postopkom, ki se že izvajajo in se bodo po napovedih končali še letos. Vanje so vključeni tako Kotar kot Rotnik in Brešar. Vendar to ni glavni cilj parlamentarne komisije, ta išče morebitno odgovornost politike, ki ni videla nepravilnosti ali pa celo soodločala.