Kriza udarila po materialni blaginji Slovencev

Predstavniki štirih ustanov so objavili obsežno poročilo o projektu Kazalniki blaginje v Sloveniji.

Objavljeno
19. junij 2014 12.06
Posodobljeno
19. junij 2014 13.02
rsi-delavec
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo

Ljubljana – Preštejmo mobilne telefone: na sto prebivalcev Slovenije so raziskovalci našteli 107 mobilnih telefonov, na sto prebivalcev Evropske unije precej več, 130. Tudi takšno statistiko razkrijejo rezulati projekta Kazalniki blaginje v Sloveniji, ki so jih izvajalci predstavili danes na okrogli mizi.

Zamisel za projekt je nastala v Umarju, izvajajo ga štiri ustanove, povezane v konzorcij: poleg vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj še statistični urad, agencija za okolje ter nacionalni inštitut za javno zdravje.
Prek številnih kazalnikov so raziskovalci merili tri razsežnosti blaginje: materialno, družbeno in okoljsko.

»Materialna blaginja poleg dohodkov vključuje tudi druge dejavnike blaginje, ki vplivajo na materialni standard ljudi. V okviru družbene blaginje so zajeti nematerialni dejavniki, med drugim subjektivna blaginja posameznika. Okoljska blaginja pa združuje elemente lokalnega okolja in trajnosti blaginje, ki vključuje naravne vire in se neposredno povezuje z blaginjo ljudi,« so o raziskavi povedali v Umarju. Raziskovalce je posebej zanimalo obdobje od leta 2008 do 2012, ko je tudi Slovenijo zajela gospodarska in finančna kriza.

Veli vpliv krize po letu 2008

»Zaradi vpliva gospodarske krize se je od leta 2008 poslabševala materialna blaginja prebivalcev Slovenije. Njeno največje nazadovanje je bilo zabeleženo v letu 2012, kar je posledica akumuliranega vsakoletnega zniževanja delovne aktivnosti prebivalstva, ki se je prilagajala nižanju gospodarske aktivnosti, ter znižanja plač in drugih prejemkov prebivalstva,« poročajo izvajalci projekta. Po besedah vodje projekta Ane Murn iz Umarja se je v Sloveniji v tem obdobju izrazito znižala stopnja delovne aktivnosti, ki je bila leta 2008 še nad povprečjem 27 članic Evropske unije, potem pa je začela hitro padati. »Še posebej drastično je na tem področju upadla blaginja mladih,« je poudarila soavtorica projekta.

Raziskava opozarja na vprašanje kakovosti delovnih mest v Sloveniji, saj se je močno povečalo število revnih zaposlenih oseb.

Obsežno poročilo o projektu Kazalniki blaginje v Sloveniji, ki kaže gibanja v državi v obdobju od leta 2008 do 2012, in hkrati Slovenijo primerja s članicami Evropske unije, si je mogoče ogledati na spletni strani http://www.kazalniki-blaginje.gov.si, ki je namenjena posebej predstavitvi projekta in rezultatov.