Vode se umirjajo, hujših posledic razlivanje rek ni pustilo

Reka Krka se je po močnem deževju ponoči razlila po severnem delu kostanjeviškega otoka, stanje je obvladljivo.

Objavljeno
16. oktober 2015 09.44
Kostanjevica
Janoš Zore, Posavje; Bojan Rajšek, Litija, S.P. Delo.si
Janoš Zore, Posavje; Bojan Rajšek, Litija, S.P. Delo.si

Ljubljana - Močno deževje, ki je prešlo državo, je povzročilo poplave meteornih vod ter porast in poplavljanje rek in potokov. Zaradi razmočenosti terena se je sprožilo tudi nekaj zemeljskih plazov. Najhuje je bilo v občinah Krško, Šentjernej, Črnomelj, Škocjan, Laško, Kozje in Slovenska Bistrica, so sporočili z uprave za zaščito in reševanje.

Čeprav so padavine preko noči oslabele, pa nekatere reke še naraščajo, tako da nevarnost poplav še ni minila, so sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje. Gasilci so preko celega dneva in ponoči črpali vodo iz poplavljenih objektov, postavljali protipoplavne vreče in čistili odtoke.

Vodotoki bodo še naraščali

V spodnjem toku še počasi narašča reka Sotla, poplavljene površine na tem območju se bodo še nekoliko povečale. Razlivajo se tudi reke Kolpa, Dravinja in Lahinja, ki pa že počasi upadajo.

Poplavlja tudi reka Ljubljanica na Ljubljanskem barju v manjšem obsegu. Kraška polja na Notranjskem in Dolenjskem bodo v prihodnjih dneh ojezerjena, na ravninskih predelih Pomurja in Podravja lahko zastaja voda.

Danes lahko v večjem delu države, predvsem na zahodu, ob močnejših krajevnih padavinah ponovno hitro narastejo manjši vodotoki.

Regijski center za obveščanje Koper je zaradi visokega plimovanja morja danes ob 10. uri sprožil sireno javnega alarmiranja - opozorilo za nevarnost v Piranu.

Krka bo še narasla za kak centimeter

»Seveda nismo spali celo noč. Nikoli ne spimo, ko je možnost poplav,« nam je v jutranjih urah dejala Dragica Stanič, ki ima tik ob kostanjeviški plaži v bližini severnega mostu hišo in gostilno. Plaža je bila vsaj meter pod Krko, skupaj z Dragico smo na dvorišču stali v vodi, po kateri so veselo skakali le psi. Vsi ostali so rednega poplavljanja Krke v zadnjih letih presnasičeni.

»Ne vemo več, na koga naj se še obrnemo, da mu povemo, kako živimo tukaj. Vodna skupnost ne naredi nič, občina nič, država nič,« pravi Dragica. Pred letom dni nam je, ko je bilo mnogo huje in je voda vdrla v njene objekte, govorila iste stavke: »Sama sem zbolela, vsi smo živčni, pod stresom. Tako živeti je nemogoče: vsakih nekaj let napolniti tri kontejnerje z odpadnim pohištvom, ves čas odmikati pohištvo, investirati v obnove.«

Na drugi strani ulice, v sosednji gostilni, ki je bila podobno kot ob poplavah 2014 tudi letos odprta, zopet znani obrazi. Dokler voda ne odteče, poplavljenci namreč nimajo kaj za početi. Kavica, sok, pivo ...

Znanec iz prejšnjih poplav je dejal, da se ne želi več izpostavljati z imenom in priimkom, saj se nič ne premakne na bolje: »Če bi imel 200.000 evrov, bi se že odselil.«

Pa čeprav ga danes ga sploh ni zalilo: »Voda je pred hišo in je približno 80 centimetrov nižja, kot je bila leta 2010 in približno 65 centimetrov nižja od lanskih poplav.«

Ker kraja ne zmore zapustiti, je, tako kot večina ostalih, prisiljen obnavljati svoje nepremičnine: »A kako naj vsakih nekaj let investiram 15, 20 tisoč evrov.«

Po lanskoletnih poplavah je prejel 5.000 evrov državne pomoči oziroma 40 odstotkov priznane škode na nepremičnem delu premoženja. Kar je poškodovano, pa bi v teoriji pred naraslo vodo lahko odmaknil (velike štiridelne omare recimo), državni popisovalci ne umestijo na seznam za povračilo: »Izračune o višini škode naredijo na podlagi kvadratnih metrov poškodovanih tlakov, fasade ... Namesto da bi nam od tega dali 40 odstotkov vrednosti, moramo mi naročiti prenovo pri obrtnikih in nato preko virmanov dokazovati, da smo te usluge res plačali.«

Nato je beseda znova nanesla na neizbežno področje - kaj vse država ni naredila za izboljšanje protipoplavne zaščite (poglabljanje in čiščenje struge) in s katerimi posegi je stanje na terenu še poslabšala. Obvoznica z rondojem do novega betonskega mostu, domačini ji pravijo tudi visokovodni nasip, je namreč po mnenju mnogih v Kostanjevici na Krki poskrbela, da glavni visoki val Krke namesto mimo kraja po severni strani (z razlitjem po Krakovskem gozdu) po novem teče direktno skozi otok: »Med študijami variant za novo cesto je bila tudi ideja, da bi jo postavili veliko dlje od kraja, na drugo stran gostilne Žolnir. A izbrana vairanta je bila najcenejša.«

Škoda tokratne poplave bo bistveno manjša, kot pretekla leta. »Za mišjo dlako smo se izvlekli,« je dejal domačin za sosednjo mizico.

»Več kot polovica otoka je pod vodo,« je stanje na terenu ocenil Robert Zagorc, poveljnik kostanjeviške civilne zaščite:

»Na naše veselje Krka ni zalila nobene izmed hiš. Na terenu smo bili vso no, dežurali in - skladno s postopnim naraščanjem gladine vode - z vrečami zaščitili hišo po hišo.«

Zagorc pričakuje, da bo Krka čez dan še narasla za kakšen centimeter, a večje škode kljub temu naj ne bi povzročila. Reka je kritični pretok 350 kubičnih metrov na sekundo presegla v petek po eni uri zjutraj, ob 10.30 je ta znašal 374 kubičnih metrov na sekundo oziroma je v treh urah zrasel le še za 5 kubičnih metrov na sekundo.

Ko smo se odpravljali iz Kostanjevice na Krki, so tja že prihajale novinarske ekipe iz Ljubljane. Opazke posameznikov, ki veljajo zgolj za medijske hiše brez dopisnikov, da novinarji pridejo na otok samo, ko ga poplavi, so bile neizbežne. In nato teh posameznikov pozdrav v slovo: »Se vidimo drugo leto. No, morda že letos.« Žal obstaja velika verjetnost, da bo se njihova napoved izkaže za resnično.

Nemalo težav v občini Šentjernej

Voda ogroža nekaj stanovanjskih hiš, poplavljenih pa je več cest, ki ostajajo neprevozne.

Kljub napovedim do poplav k sreči ni prišlo. Krka se bo čez dan umirjala in proti popoldnevu začela tudi upadati. Ponoči je Krka na več mestih zalila cesto Novo mesto - Šentjernej pri naselju Gorenji Maharovec, Šentjernej -- Mršeča vas in Čučja Mlaka - Zameško.

Meteorna voda je v Grobljah pri Prekopi v občini Šentjernej zalila kletne prostore petih stanovanjskih hiš. Šentjernejski gasilci so s protipoplavnimi vrečami zaščitili stanovanjsko hišo v naselju Drama.

»Voda še zmeraj narašča. Hiša k sreči ni poplavljena in upam, da tudi ne bo, čeprav je voda tik pod pragom«, je za spletno Delo povedala Anica Jordan iz naselja Čisti Breg. Njena domačija je bila leta 2010, kakor tudi lani, dobesedno pod vodo. Dostop do Čistega brega in okoliških vasi je možen zgolj s čolnom.

Poveljnik šentjernejske gasilske zveze Martin Lužar pravi, da lahko Krka še narašča, vendar jim tokrat večjih težav ne bo povzročala. Stanje na terenu bi se lahko hitro spremenilo, pravi Lužar, če bi začelo spet močno deževati, česar pa vremenoslovci ne napovedujejo.