Tiskane izdaje
Avstrija si po pisanju spletne izdaje Spiegla o učinkovitejšem evropskem nadzoru pretoka beguncev prizadeva za še tesnejše sodelovanje s slovenskimi in hrvaškimi oblastmi. Pogovori z Ljubljano in Zagrebom o sodelovanju avstrijskih policistov na južni slovenski ali hrvaški meji po njenih besedah že potekajo.
Avstrijski uradniki so po pisanju Spiegla pri nadzoru meja pripravljeni priskočiti na pomoč slovenskim in hrvaškim, skupni cilj pa je domnevno že na čim bolj južnih mejah pravočasno zavrniti vse tiste begunce s ponarejenimi dokumenti ali brez njih, ki nimajo nobene možnosti za odobritev političnega zatočišča.
Avstrijska vlada, na katero se sklicuje Spiegel, se je podobno kot nemška že znašla pod prehudim pritiskom beguncev, povrhu pa je prisiljena ukrepati tudi zaradi zadnje čase povečanega nemškega vračanja beguncev. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner meni, da bodo posamezne evropske države v prihodnje tako in tako prisiljene sprejemati podobne ukrepe, dokler ne bo zagotovljena učinkovitejša zaščita evropskih zunanjih meja, zato je ukrep na mestu. Tudi v avstrijski ljudski stranki (ÖVP) so prepričani, kot je dejala ena izmed predstavnic stranke, da se »že dogaja učinek domin od severa proti jugu«, kar je po njihovem prepričanju »tudi dobro«. Pritok beguncev je treba omejiti, v ta namen pa povezati sile in okrepiti sodelovanje tako s Slovenijo kot s Hrvaško.
Na pomoč s toplotnimi kamerami
Med prioritetami ministrice Mikl-Leitnerjeve je na prvem mestu poostritev nadzora na mejah. »Čim južneje, tem bolje,« je po pisanju Spiegla dejala ministrica, pri tem pa razkrila, da pogovori s hrvaško vlado, ki je še v nastajanju, zdaj niso ravno preprosti. Avstrija se po besedah ministrice o načrtovanem sodelovanju pri nadzoru južnih slovenskih in hrvaških meja pogovarja tudi z nemškim notranjim ministrom Thomasom de Maizièrom, pri tem pa si želi, da bi pri okrepljenem nadzoru slovenskih ali hrvaških meja sodelovali tudi nemški obmejni organi. Avstrija je pripravljena za boljšo zaščito teh meja pomagati ne le z osebjem, ampak tudi s tehničnimi sredstvi, na primer s terenskimi vozili, opremljenimi s toplotnimi kamerami. »Moj cilj je partnerstvo z neposredno prizadetimi državami,« Spiegel citira Mikl-Leitnerjevo, kajti »tako ali drugače bomo konec prihodnjega tedna postopoma poostrili mejni nadzor na naši južni meji. Mi smo pripravljeni.«
Načrti še niso podrobneje usklajeni
Da med vsemi tremi državami potekajo pogovori, ki pa so še zaupni, saj »načrti še niso podrobneje usklajeni«, poroča tudi avstrijski Kronen Zeitung. Po informacijah iz avstrijskih vladni krogov, na katere se sklicuje, naj bi avstrijska zvezna vlada že ta petek predlagala krepko poostreno azilsko politiko. K temu naj bi prispeval tudi predvideni projekt treh držav. Avstrijska vlada ima menda v načrtu tudi uporabo vojske na svoji južni meji, kar je potrdil tudi avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil. Ustrezni načrti so že pripravljeni, kajti Avstrija mora, kot je v pogovoru za Kronen Zeitung dejal eden izmed visokih oficirjev avstrijske vojske, »verodostojno zaščititi svojo pravno državo in obvezno zavarovati tudi svoje meje«.
Da so temu, predvsem pa odločnejšemu omejevanju nezakonitega pritoka beguncev namenjeni tudi »dobro potekajoči pogovori z nemškim in slovenskim vladnim vrhom«, je za Kronen Zeitung potrdila tudi Mikl-Leitnerjeva. Po pisanju časnika bodo med današnjim obiskom slovenskega premiera Mira Cerarja pri nemški kanclerki Angeli Merkel razjasnjene še zadnje podrobnosti načrta.
V kabinetu predsednika slovenske vlade so medtem že zavrnili pisanje avstrijskega dnevnika Kronen Zeitung, da so se s kanclerko Merklovo dogovorili o »projektu treh držav« za končanje dobrodošlice beguncem.
