Krvave ceste so posledica alkohola in vročine

Željko Zrilić: Večje število policistov bi pripomoglo k izboljšanju varnostnih razmer v JV regiji.

Objavljeno
29. julij 2015 17.45
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Novo mesto – Varnostne razmere na slovenskih cestah so se v letošnjih prvih sedmih mesecih zelo poslabšale, saj je življenje izgubilo že 70 ljudi, 14 več kakor v istem obdobju lani. K temu žalostnemu rekordu so krvni davek prispevale tudi prometnice v Jugovzhodni regiji (21 občin), na katerih je letos umrlo že sedem ljudi oziroma eden manj kakor lani v vsem letu.

To je dovolj velik vzrok, da so se včeraj na sedežu novomeške občine sestali predstavniki novomeške policijske uprave, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Javna agencija RS za varnost prometa.

»Če pogledamo stanje cestnega prometa glede na nacionalni program varnosti, da ohranimo čim več življenj in za polovico zmanjšamo število mrtvih, je Jugovzhodna regija žal tisto območje, ki je že skoraj doseglo zgornjo kritično mejo števila umrlih v prometnih nesrečah,« je za Delo povedala Vesna Marinko iz sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa, ki deluje v okviru republiške javne agencije za varnost prometa.

O vzrokih za poslabšanje prometne varnosti v tem delu države je po njenem mnenju zelo težko govoriti. Po njenem je to lahko posledica naključnega spleta okoliščin ali pa je posredi sistematični dejavnik. Lahko je vzrok pomanjkanje preventivne vzgoje ali pa stanje na cestah. »Ta mesec pa se je varnost v cestnem prometu po vsej državi poslabšala zaradi hude vročine,« pravi Marinkova. O tem je govorila s predstavniki evropske komisije in ti so ji zatrdili, da se je v prometnih nesrečah ponesrečilo več ljudi kakor prejšnja leta v vseh sredozemskih državah.

Lani, denimo, je huda vročina pestila Finsko in takrat se je število umrlih na njihovih cestah povečalo za kar 33 odstotkov. V zvezi z velikim številom ponesrečenih v Jugovzhodni regiji pa na agenciji opozarjajo in zaskrbljeno ugotavljajo, da so se te prometne nesreče zgodile na občinskih cestah, udeleženci v njih pa sodijo v tako imenovane ranljive skupine: motoristi, kolesarji in pešci. Od sedmih smrtnih žrtev so bile kar tri pod vplivom alkohola.

Rešitev za izboljšanje prometne varnosti?

Marinkova pravi, da je glavni vzrok vseh prometnih nesreč neprilagojena hitrost, za kar je na voljo veliko preventivnih ukrepov. »Lokalnim skupnostim bomo ponudili brezplačen najem prikazovalnikov hitrosti, ki jih lahko postavijo na ključnih mestih, kjer je prometnih nesreč največ. Poleg tega jim bomo predlagali ukrepe na področju cestne infrastrukture in razne preventivne akcije, s čimer bi ozaveščali voznike o škodljivem vplivu alkohola na vožnjo in prevelike hitrosti ter obvezni rabi varnostnega pasu in vožnji brez telefona v roki. Za izboljšanje prometne varnosti je treba takoj vključiti vse razpoložljive službe v tem okolju in v državi. Prometna varnost se začne in žal tudi velikokrat konča prav v domačem okolju,« je prepričana Marinkova.

Na območju Policijske uprave Novo mesto, ki ne pokriva celotnega območja JV regije, je do včeraj umrlo že šest ljudi, kar je eden manj kakor v vsem lanskem letu. Tamkajšnji vodja oddelka za cestni promet Željko Zrilić je za Delo povedal, da so njihove preventivne in represivne aktivnosti poleti namenjene predvsem voznikom enoslednih vozil in pešcem. Ti namreč v strukturi udeležencev prometnih nesreč s smrtnim izidom v zadnjih treh letih predstavljajo kar 65 odstotkov vseh smrtnih žrtev. Nadzori prometa so pogostejši v naseljih in na regionalnih cestah, kjer se zadnja leta zgodi največ prometnih nesreč. Najpogostejši vzroki so neprilagojena hitrost, sledita stran in smer vožnje, pogosto žal tudi alkohol.

Policistov je premalo

Leta 2013 je bilo od štirinajstih prometnih nesreč s smrtnim izidom kar polovico voznikov povzročiteljev pod vplivom alkohola. Zrilić ugotavlja, da bi večje število policistov ali vsaj popolnitev kadrovsko podhranjenih policijskih enot zagotovo pripomoglo k izboljšanju varnostnih razmer. Pravi, da kontrole prometa in poostrene nadzore izvajajo na tistih odsekih, kjer so se v preteklih letih pogosto dogajale prometne nesreče, kjer se povečuje število kršitev, in na območjih, na katera jih z aplikacijo »Predlagaj prometno kontrolo« opozarjajo občani.