Tiskane izdaje
Staro selo – Ana Roš iz Hiše Franko je najboljša kuharska mojstrica letošnjega leta na svetu po izboru akademije 50 najboljših restavracij na svetu (The World's 50 Best Restaurants). Eno najprestižnejših nagrad kulinaričnega sveta je akademija objavila danes, Posočanka iz Starega sela pri Kobaridu pa jo bo v roke dobila v začetku aprila v Melbournu.
Ana Roš je eno prvih slovenskih kuharskih imen in od lani tudi ena vodilnih kuharskih zvezdnic, potem ko jo je v svet izstrelil popularni spletni ponudnik medijskih vsebin Netflix z dokumentarno serijo Chef's Table. Nagrada za najboljšo kuharsko mojstrico je poklon gurmanske in kuharske stroke. »To je moja daleč največja nagrada. Že Netflix je bil velika potrditev, ta nagrada pa je glasovanje vsega sveta in ljudi, ki potujejo ravno zaradi hrane. Še posebej sem zadovoljna, ker mi je glas namenilo ogromno kuharjev,« je dejala zadovoljna Ana, ki je te dni na službenem potovanju v smučarskem centru Alta Badia.
Akademijo sestavlja skoraj 1000 kuharjev, lastnikov restavracij, kulinaričnih novinarjev in pomembnih gurmanskih popotnikov, ki so razdeljeni v 26 geografskih območij in ki v desetih različnih kategorijah podelijo dobrih 6500 glasov na podlagi svojih izkušenj v preteklih 18 mesecih. »To je prestižna globalna nagrada, ki so jo v preteklosti med drugim dobile Američanka Dominique Crenn, Francozinja Helene Darroze, Brazilka Helena Rizzo in Italijanka Nadia Santini, prva kuharska mojstrica v Italiji, ki je prejela tri Michelinove zvezdice,« je naštel predstavnik akademije Paul Calder, ki pa novice o Ani Roš kot novi nagrajenki včeraj še ni mogel komentirati. Najprestižnejša med nagradami je kakopak nagrada za najboljšo restavracijo leta, kjer dominira katalonska elBulli, lani pa so led prvič prebili Italijani z Osterio Francescano iz Modene.
Več prošenj kot prostih ur
Norišnica, ki je sledila z Netflixom, je Ano Roš očitno že nekoliko pripravila na novo pozornost svetovne javnosti. »Če se je Netflix obrnil predvsem na ljudi, je ta nagrada pozornost medijev. Verjamem, da bo odziv izjemen, vendar imam že zdaj v predalu elektronske pošte v povprečju vsaj šest prošenj za intervju na dan. In ker je potreben oseben odziv, jih ne morem prepustiti komu drugemu. Priznam, da sem že v zelo velikem zaostanku.« Dejala je, da takšni mejniki lahko spreminjajo življenja, a se zaveda, da mora zgraditi tudi učinkovit obrambni mehanizem, ki jo bo zaščitil pred prevelikimi spremembami.
»Te so kratkoročno lahko dobrodošle, a jih čez čas tudi ne obvladaš več. Pomembno je, da ves čas ohranjam nadzor nad svojim načinom zasebnega življenja. Se pa dogaja in vse okoli je tako mamljivo,« je nakazala. »Sočasno pa seveda naše delo ostaja popolnoma enako – še vedno v isti kuhinji, v isti Hiši Franko, z istimi lokalnimi kmeti, saj smo zaradi vsega tega sploh zrasli. Zato se ne morem odpraviti po svetu, vse drugo pa naj počnejo drugi. Vse, kar je hiša naredila, lahko namreč hitro izgubimo. Po pameti bo treba in dozirati tako, da bo za vse ravno prav.«
Kategorija najboljše ženske med kuharji je sicer že od začetka podelitev nagrad leta 2002 vroča tema. »Nič ne pomagamo k emancipaciji, če delimo ta svet na dva. Chef je eden in ni deljiv med spola,« je opozorila Roševa. »Ko pridem pred gosta, se nič ne spremeni ne glede to, ali sem ženska ali moški: če obrok ni bil dober, gost ne bo zadovoljen. Če je dober, mu je vseeno, kdo ga je pripravil,« je poudarila in dodala, da je kategorija žensk tudi posledica medijskega pritiska, češ da je v vrhunskih kuhinjah premalo žensk. »Ampak tudi to ni način.«
Dolina Soče
Kljub morebitnim pomislekom pa nagrado sprejema. »Že zaradi slabe vesti do otrok, saj v tem delu zapraviš nešteto ur. Tudi dojila sem v kuhinji in tam delala domače naloge z njimi. Sem gospodinja tudi za zasebne večerje in vozim otroke na treninge. Razlika med spoloma je tako že zaradi naravne delitve dela v tem, da se mora ženska veliko bolj potruditi, da opravi enako delo kot moški. Če ga, pa bo med kuharji tudi deležna enakega spoštovanja. To je lahko za koga tudi sporno, ampak svet je krut. Nagrado sprejemam zato, da o vsem tem lahko spregovorim in opozarjam, zakaj ženskam težko uspe v tem poklicu,« je bila neposredna.
Ne nazadnje pa nagrado sprejema tudi za dvig prepoznavnosti Slovenije v svetu in predvsem Soške doline, ki je doslej še nikoli ni pozabila omeniti. »Dolina Soče je tisti prostor, ki ga imam daleč najraje, rada imam tukajšnje ljudi in jih spoštujem. Predvsem pa je Hiša Franko v sinergiji z okolico izkoristila vse, kar je tukaj najboljšega. Mi pa se trudimo, da vračamo kmetijam in živinorejcem. Ena takšna lastovka seveda ne prinese pomladi, lahko pa malo pomaga k zavedanju,« je sklenila.
