Nacionalni program za kulturo v času digitalne transformacije

Bo novi strateški dokument kulturne politike tlakoval pot do novega kulturnega modela?

Objavljeno
23. avgust 2017 16.17
NK, Ministerstvo za kulturo
Jela Krečič
Jela Krečič
Ljubljana - Minister za kulturo Tone Peršak in njegova ekipa je pripravila osnutek novega Nacionalnega programa za kulturo (NPK), strateški dokument, ki določa smernice, cilje za razvoj kulture v prihodnjih letih v Sloveniji. Tovrstni dokument dobimo vsakih nekaj let in velja za nekakšen kulturniški manifest, ki si zastavlja množico ciljev in idej za razvoj tega področja. Kaj so glavne novosti dokumenta, ki bo sicer do konca septembra v javni razpravi?

Tokratni dokument se v primerjavi s prejšnjimi ne ukvarja toliko s posameznimi kulturnimi področji, ne prinaša programa dela in investicij, ampak poskuša celotno področje kulture prilagoditi razmeram, v katerih se ta odvija. Tako je minister za kulturo Tone Peršak opredelil novi osnutek tega temeljnega dokumenta. Tokratni NPK je v primerjavi s svojimi predhodniki dolgoročnejši in strateški akt.

Kultura v času digitalizacije

NPK kot strateški akt vedno zahteva premislek o tem, kaj kultura sploh je, kako se umešča v širši družbeni prostor, kaj pomeni in – posledično – kako bi bilo treba urejati to področje.


Posnetek s tiskovne konference ministrstva za kulturo. Video: STA

Direktor direktorata za ustvarjalnost Igor Teršar, ki je pomagal pri pisanju novega dokumenta, je tako, denimo, kulturo opredelil kot razvojno področje, ki izboljšuje kakovost življenja, omogoča celostni razvoj družbe, nas umešča v širši evropski prostor in omogoča komuniciranje v njem. Minister Peršak poleg tega kulturo vidi kot dejavnost, ki ustvarja sinergijo z gospodarstvom, okoljem in se povezuje tudi s socialno politiko. Gre za področje, ki ima kar najširše družbene učinke.

Minister med glavne probleme kulturnega področja umešča prav premislek o statusu kulture, kulture, ki ni razumljena zgolj kot točka indentifikacije ali narodne biti. Nadalje dokument poskuša kulturo umestiti v kontekst digitalne transformacije sveta, ki je po besedah Peršaka spremenila produkcijo kulturnih dobrin, pa tudi njihovo konsumacijo. Še več, razvoj digitalnih tehnologij nasploh vpliva na percepcijo ljudi nasploh. Za ministra je problematičen tudi pogled na kulturo kot potrošniško dobrino. V Sloveniji je poleg tega problem vse večja produkcija in zmanjševanje sredstev za kulturo (od leta 2009, ko je kultura letno prejela 209 milijonov evrov, jih zdaj dobi le še okoli 140). Ne glede na to, ali si bo kultura v prihodnje uspela izboriti večji kos proračunske pogače, da država vse nastajajoče produkcije preprosto ne more financirati. Novi NPK tako predpostavlja, da bo o razdeljevanju kulturnih sredstev od zdaj veliko večjo vlogo igrala stroka (in ne politika) po merilih kvalitete. Po drugi strani pa je minister prepričan, da so trenutno sredstva preveč razpršena, tudi zato ker ministrstvo s sofinanciranjem določeni projektov rešuje socialne stiske številnih kulturnikov – torej, predvsem številnih samozaposlenih v kulturi.

Decentralizacija in odprava nesorazmerij

To je, na kratko, okvir razumevanja kulturnega sektorja, na podlagi katerega novi NPK predpostavi pet strateških ciljev kulturne politike v prihodnjih letih. Poleg zagotavljanja ustreznega statusa kulture, ustvarjanja pogojev sofinanciranja, ki bodo skladni z javnim interesom v kulturi, poleg aktiviranja novih virov sofinanciranja je za ministra ključna decentralizacija pri sofinanciranju kulturne in umetniške produkcije ter odprava nesorazmerij med različnimi kulturnimi področji.

Decentralizacija je predvsem odziv na trenutno situacijo, ko gre kar dve tretjini sredstev za kulturo v osrednjo Slovenijo. Nesorazmerja med področji pa so po ministrovem prepričanju predvsem posledica tega, da so v javnih kulturnih zavodih plače nedotakljive in so bila v času krize na slabšem področja, kjer ni veliko zaposlenih. Med te sodita, denimo, film in sodobni ples.

Novi kulturni model

Sekretar na ministrstvu za kulturo Boštjan Tadel, ki je sodeloval pri pripravi novega NPK, ta dokument vidi kot izhodišče za prenovo kulturnega modela v Sloveniji. Ta najbolj pereč problem slovenske kulturne politike, o katerem se razpravlja že skoraj od osamosvojitve Slovenije, je pred kratkim sicer spet postal aktualen, ko so se o njem opredelili Mitja Rotovnik, Borut Smrekar in Vesna Čopič s svojim predlogom.

Tadel pravi, da je dokument poziv k aktivnemu, vključujočemu prenavljanju kulturnega modela, ki bi odgovoril predvsem na zgoraj omenjene zagate financiranja kulture: ki bi odpravil centraliziranost kulture v Sloveniji ter omogočil mlajšim generacijam, da bi prišle do enakopravne pozicije v kulturi. Slaba vključenost mladih v kulturne institucije je najbrž posledica prepovedi zaposlovanja, ki je mlado generacijo oropala participacije v kulturi.

Nekaj konkretnosti

Novi NPK ureja tudi status samozaposlenih v kulturi in nevladnih organizacij, ki proizvajajo pomemben delež kulturnih vsebin pri nas. Dokument namreč predvideva nov zakon o samozaposlenih. Konkretne ideje za privabljanja neproračunskih sredstev v kulturo po ministrovih besedah zaobjemajo različne ukrepe: obeta se sprememba zakonodaje pri zasebnih pobudah v kulturi, razmišljajo o oprostitvi prihajajočega davka na nepremičnine za tiste, ki bi vlagali v kulturno dediščino, pa tudi o ustanovitvi sklada za kulturno dediščino, razvijali bi tudi kulturni turizem, pri katerem ne gre za privabljanje tujih gostov, ampak za projekt sovlaganja v kulturo ipd.

Nekaj načelnosti

Dokument, ki so ga danes popoldne objavili na spletni strani ministrstva, postavlja vprašanje, kaj lahko od njega dejansko pričakujemo. Najverjetneje bo po končani javni razpravi šel skozi parlamentarno proceduro in zelo verjetno ga bo parlament tudi potrdil. A čez dobro leto so nove volitve. Načelno NPK velja za dokument, ki je zavezujoč za vsako vlado, a dosedanje izkušnje kažejo, da je njegova vloga vselej res bolj kot ne samo načelna.