Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, ki je ob osnutku novele zakona o medijih opozorila na možnost zadušitve svobode tiska in izražanja, pojasnila predlagane spremembe glede preprečevanja sovražnega govora. Strinjali sta se, da so rešitve sprejemljive, so po poročanju Slovenske tiskovne agencije danes sporočili z ministrstva.
Osnutek novele zakona o medijih, ki je v javni razpravi, namreč med drugim predvideva, da se z namenom zmanjšanja pojavov sovražnega govora, še zlasti v spletnih medijih, določi razširitev odgovornosti odgovornega urednika medija na vsebino komentarjev, ki jih mediju posredujejo bralci. Odgovornemu uredniku medija tako nalaga oblikovanje pravil izbire in vključitve komentarjev ter javno objavo pravil. Komentarje, ki bodo kršili pravila, pa bo moral glede na osnutek urednik v najkrajšem možnem času umakniti.
Informacijska pooblaščenka je v zvezi z osnutkom v začetku meseca sporočila, da predlagane rešitve pomenijo pretirano širjenje odgovornosti medijev za vsebino uporabniških komentarjev in da bi lahko kljub dobrim namenom zadušile svobodo tiska in izražanja.
»Ne gre za obvezno predhodno moderiranje«
Kot so danes sporočili z ministrstva za kulturo, se je Bizjak Mlakarjeva v petek s Prelesnikovo sestala ter ji predstavila vsebino in namen predlaganih sprememb v zvezi s preprečevanjem sovražnega govora v medijih.
»Ministrica je informacijski pooblaščenki med drugim predstavila dejstvo, da svoboda tiska ne more biti ogrožena, kot je to trdila pooblaščenka, saj določba osnutka zakona sploh ne govori o tisku,« so zapisali v sporočilu za javnost. Prav tako je po njihovih navedbah informacijski pooblaščenki pojasnila, da besedna zveza umik komentarja s spleta »dovolj jasno ponazarja, da ne gre za obvezno predhodno moderiranje komentarjev, kot je to v javnosti navajala informacijska pooblaščenka, saj ni možno s spleta umakniti nečesa, kar ni bilo prej na spletu že objavljeno«.
Prav tako so po njihovih pojasnilih na srečanju tudi razjasnili, da ne gre za neusklajenost določbe o sovražnem govoru z zakonodajo EU, kot je to prej navajala informacijska pooblaščenka. Ob tem so navedli še, da sta ministrstvo za kulturo pri ureditvi sovražnega govora podprli varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in bivša informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. »Precedenčna je tudi nedavna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Delfi, ki prav tako pritrjuje pravilnosti urejanja zadeve v smeri, kot jo ubira ministrstvo za kulturo,« so še dodali.
Javna razprava o osnutku novele zakona o medijih se sicer izteče v ponedeljek, je pa kulturna ministrica napovedala, da bo šel predlog medijskega zakona, ki je po mnenju nekaterih sporen tudi zaradi določb o kvotah slovenske glasbe, vnovič v javno razpravo.
