Kumplastovi filtri pred poslanci

Proizvodnja plastike v Kisovcu: podlage za ukrepanje inšpekcije ni, filtri do jeseni, drage neodvisne meritve.

Objavljeno
23. februar 2018 14.07
Kumplast
Polona Malovrh
Polona Malovrh
Zagorje - Problem onesnaževanja iz Kumplasta je preskočil lokalne okvire. Ne samo da se je znašel pred državnim zborom v obliki poslanskega vprašanja nepovezanega Andreja Čuša, temveč je načel tudi vprašanje sistemske regulacije na področju dodatnih filtrov pri proizvajalcih plastičnih izdelkov.

Odkar je Kumplast leta 2014 proizvodnjo plastike iz Zagorja prenesel v obrtno-industrijsko cono v Kisovec, se bližnji krajani pritožujejo nad hrupom in »smradom po zažgani plastiki«, lastnik Kumplasta Jože Ule pa vztrajno ponavlja, da pri njih plastiko, pa še to le lastne odpadke, zgolj predelujejo. Družba ima za predelavo po podatkih okoljskega ministrstva okoljsko dovoljenje (OVD), v katerem pa niso predpisane mejne vrednosti emisij v zrak. Po zadnjih podatkih iz leta 2016 je Kumplast v ozračje emitiral 140 kilogramov skupnega prahu in dobrih 1929 kilogramov sicer rakotvornega skupnega organskega ogljika.

Prav OVD, trdijo Kisovčani, zbrani okrog civilne iniciative (CI), je posredni krivec za onesnaženje zraka. Prekoračitev meritve niso zaznale. Nasprotno: v istem obdobju so okrog vrtca v Kisovcu izmerili 22 preseganj prašnih delcev PM10, v Zagorju pa 33, pri čemer so bile po navedbah Mopa koncentracije elementov v delcih PM10 nizke.

Iz rezultatov meritev leta 2017, ki jih je opravil pooblaščen izvajalec obratovalnega monitoringa, prav tako ni bilo razvidnih preseganj dovoljenih mejnih vrednosti. A v CI ugovarjajo, da bi morale meritve zajeti tudi spojini akrilonitril in butadien, in vztrajajo, naj Kumplast do maja namesti dodatne filtre. Pravo stanje bi po mnenju CI prinesle neodvisne meritve, ki jim Kumplast ne nasprotuje, a zatakne se pri plačilu, saj naj bi stale od 6000 do 7000 evrov.

V Kumplastu so privolili v investicijo v filtre, a je v zahtevanem roku, pravi Jože Ule, zaradi zahtevnosti ne bodo mogli izvesti. S tem je prilil dodatnega olja na ogenj nesoglasij s CI, ki vztraja, da bi morali filtre namestiti že prvega dne obratovanja. Toda prav glede sistemske ureditve dodatnih filtrov pri proizvajalcih plastike sta tako CI kot poslanec Čuš ostala brez odgovora vlade, ki poudarja, da predpisi z delovnega področja inšpekcije ne določajo prepovedi, omejitev in ukrepov v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem neprijetnih vonjav v zrak in da zato inšpekcija v takšnih primerih nima zakonske podlage za ukrepanje.