Kupci so si rekorderja ogledovali že na panju

Slovenj Gradec – Od tristo do štiristo evrov za kubični meter so Stanku Oblaku iz naselja Sveti Gregor v občini Ribnica ponujali kupci, ki so se za nakup njegovega gorskega javorja rebraša zanimali že na panju. Ko ga je lastnik posekal, so ponudbo zvišali na tri do štiri tisoč evrov za kubični meter, a lastnika še niso prepričali, da ga proda. Hlod je pripeljal na 11. licitacijo najboljše slovenske hlodovine na Koroško in tam zanj iztržil skoraj deset tisočakov.    

Oblakov tri metre in pol dolgi hlod gorskega javorja rebraša je pristal v rokah lastnikov ene od italijanskih furnirnic; končal bo v razkošnih jahtah in avtomobilih, iz njega pa bodo morda izdelali tudi kakšno vrhunsko glasbilo. Kljub dobri kupčiji – zanj se je potegovalo kar enajst kupcev – ostaja grenak priokus, saj se je pri podiranju drevesa, ki je imelo dva vrhova, zgodila nesreča, v kateri sta vrhova odlomila in poškodovala zgornji del hloda. Če se to ne bi zgodilo, bi Oblak na licitacijo pripeljal kar dvanajst metrov dolg hlod, izkupiček zanj pa bi lahko presegel dvajset tisočakov. »Revirni gozdar iz naše območne enote v Kočevju je drevo skupaj z lastnikom gledal kar tri leta. A še stoječe drevo je izjemno težko oceniti. Letos so se odločili, da ga vendarle posekajo, vendar se je pri sečnji zalomilo. Kljub temu se je ohranil najlepši del hloda in tega je lastnik pripeljal na licitacijo,« je povedal Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, in opozoril, da lahko gre kaj narobe že pri navadni sečnji, kaj šele pri poseku izjemno velikih dreves.  »Na dražbi nisem sodeloval prvič. Pred tremi leti sem prav tako pripeljal gorski javor pa tudi nekaj smreke, a nisem dosegel tako visokih cen kot letos. Z letošnjim izkupičkom sem zelo zadovoljen,« je povedal lastnik hloda rekorderja Stanko Oblak. 

Oreh in hrast spet v modi

Gorski javor je že od prve licitacije najbolj iskan in najbolje plačan les. Letos je po doseženi ceni osvojil ne le prvo, pač pa tudi drugo mesto. Kupec iz Nemčije bo zanj plačal 8328 evrov. Tretje mesto po doseženi ceni je osvojil oreh. Letos so za orehov les iztržili kar 3333 evrov za kubični meter, kar je trikrat več kot lani. »Zelo dobro sta se tokrat prodajala tudi hrast in macesen, nekoliko manj smreka. Prvič letos smo licitirali 17 centimetrov debelo lesko, za katero bo lastnik dobil 313 evrov za kubični meter, in jesen, ki je sicer okrasno drevo. Lastnik ga je imel na dvorišču in ga je moral posekati. Poskusil je na licitaciji in zanj dobil 311 evrov za kubični meter,« je povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Kupci, letos jih je bilo dvaintrideset, od tega dvanajst iz Slovenije, so lahko izbirali med 1700 hlodi tristo osmih lastnikov iz vse Slovenije pa tudi iz tujine. Iz avstrijske Koroške lastniki že več let prodajajo hlodovino v Slovenj Gradcu, letos pa so se jim prvič pridružili tudi lastniki gozdov iz avstrijske Štajerske, saj tam zaradi pomanjkanja kakovostnega lesa že dve leti ne prirejajo več licitacij. 

Zadnjič na Ozarah

Priprave na slovenjgraško licitacijo so se začele že lansko jesen z iskanjem primernega, vsaj dva hektara velikega zemljišča. »Letos smo licitacijo še lahko izvedli na Ozarah, a prihodnje leto je tu najbrž ne bo več. Zemljišča na tem območju je občina prodala zasebnikom, ki že napovedujejo gradnjo,« je povedal Jeromel, ki si želi, da bi dogodek ostal v Slovenj Gradcu. Lastniki so les dovažali na Koroško od prvih dni po novem letu pa do 25. januarja. Nabralo se ga je za 1885 kubičnih metrov, kar je po Jeromlovih besedah optimalna količina. »Letošnja dražba je tretja največja po velikosti,« je pojasnil. Razstavljena hlodovina je bila med 27. januarjem in 6. februarjem na ogled kupcem. »Bilo jih je veliko. Največ doslej. Celo Japonci so prišli. A od vseh, ki so se zanimali za nakup, ponudbe nismo prejeli. Tudi od Japoncev ne. Po številu še vedno prednjačijo tuji kupci. Največ je bilo Avstrijcev, dvanajst, pet kupcev je bilo iz Nemčije, dva iz Italije in eden iz Hrvaške,« je razložil Jože Jeromel. »Tudi v lesni industriji govorimo o modi. Ta narekuje, kaj pridejo iskat kupci. Prva blagovna znamka je sicer gorski javor, vse drugo pa zelo niha. Hrast, denimo, že nekaj let ni bil moden, a očitno spet postaja,« je povedal Damjan Oražem. 

Cene določa trg

Organizatorji licitacije nikoli ne določajo cen. Niti minimalnih ne. Vse je prepuščeno trgu. Prav zato se še toliko bolj trudijo, da vsako leto privabijo kakšnega novega kupca. Lani jim je prišlo na uho, da se je nekaj kupcev med seboj dogovarjalo o višini ponudbe. »Dokazov za to nimamo. Smo pa prepričani, da se z vsemi pač ne morejo dogovoriti. Imen kupcev nikoli ne razkrivamo javnosti. Tega so se že navadili, in zato ne sprašujejo več o imenih, temveč le še o cenah,« je povedala Veronika Valentar iz Društva lastnikov gozdov Slovenije.  Tujci so pokupili najdražji les, ne pa tudi največ lesa. Potrebne letne količine si zagotovijo z nakupi na drugih dražbah v Evropi. Po količini je največ lesa, in sicer kar 450 kubičnih metrov večinoma smrekovega, kupil domačin iz Završ pri Mislinji. Organizatorji dražbe so prodali 90 odstotkov razstavljene hlodovine. Brez ponudbe je tokrat ostalo 251 hlodov, ki jih bodo že jutri poskušali prodati v drugem, če bo treba, pa še v tretjem poskusu. »Ni se še zgodilo, da bi kdo moral odpeljati hlod nazaj domov, razen če se ni strinjal s ponujeno ceno,« je pojasnil Jeromel. Le enkrat v enajstih letih se je primerilo, da se je izgubila sled za enim od prodanih hlodov. Domnevajo, da ga je nekdo po pomoti naložil na tovornjak skupaj z drugim kupljenim lesom. Čez noč sta izginili tudi dve slivi. Hloda sta bila tako majhna, da ju je nekdo brez težav naložil v prtljažnik.   Iz državnih gozdov letos na dražbi ni bilo niti enega podrtega drevesa. Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marjan Podgoršek je napovedal, da bo vse drugače, ko bo državno podjetje, ustanovljeno za gospodarjenje z državnimi gozdovi, vzpostavilo svojo mrežo po vsej Sloveniji.