Tiskane izdaje
Maribor – »Prodali smo znamenito luknjo,« je triumfalno sporočil mariborski župan Andrej Fištravec. Gradbeno jamo na parceli, kjer je bivši župan Franc Kangler načrtoval Mariborsko kulturno središče (Maks), je Fištravec prodal za 610.000 evrov, kar je skoraj štirikrat manj, kot je zanj odštela občina.
»V Maksovi luknji bo stala mednarodna univerza – ameriška ali kanadska, investitor pa bo kuvajtski poslovnež Hilal Arnaout,« je povedal Andrej Fištravec. Posel z arabskim investitorjem je župan sklenil med novembrskim obiskom Kuvajta, a podrobnosti, dokler ni bi bilo vse črno na belem, ni hotel razkriti.
Arnaout edini ponudnik
Arnaout prihaja iz Sirije, živi v Kuvajtu in je kanadski državljan. Prek svojega mariborskega podjetja Ebla, d. o. o., kjer je 80-odstotni lastnik, je za 8700 kvadratnih metrov veliko zemljišče plačal 610.000 evrov. Družba ZIM, zasnove in vodenje investicij (ZIM), ki je v 98,34-odstotni lasti Mestne občine Maribor (MOM), je za zemljišče odštela kar 2,2 milijona evrov.
A po zadnji cenitvi, ki jo je novembra lani zahteval nadzorni svet ZIM, je vrednost zemljišča padla za polovico, na 1,1 milijona evrov, podjetje Ebla pa ga je zdaj kupilo še precej ceneje. Kot je pojasnila občinska predstavnica za odnose z javnostjo Taja Kordigel, je bila Ebla edini ponudnik, na ponudbo pa so občinarji pristali, ker menijo, da bo projekt dobro vplival na mariborsko gospodarstvo.
Hilal Arnaout, čigar mariborsko podjetje po podatkih iz baze Gvin v letu 2012 izkazuje 1607 evrov dobička in 76.327 evrov prihodkov, je v video nagovoru povedal, da se je za investicijo v štajersko prestolnico odločil, ker imata njegovi hčerki slovensko državljanstvo, ena se je v Mariboru celo rodila. Pravi, da bo v Maksovi luknji zrasla zasebna mednarodna univerza za približno 2000 študentov, pri čemer si Arnaout želi, da bi pri gradnji sodelovala zlasti slovenska podjetja. Kader v administraciji univerze bo iz Slovenije, predavatelji pa iz tujine, je še dejal.
»Mislim, da je to zelo pomemben projekt, tako meni tudi minister za šolstvo. To je prvi tovrstni zasebni projekt pri nas in mislim, da bo to dobra odskočna deska za nove poslovne priložnosti regionalnih subjektov,« je poudaril Fištravec in dodal, da gre za franšizno univerzo, ki se želi uvrstiti v širši evropski prostor in ni namenjena samo slovenskemu trgu, saj je ta premajhen. Kje bo bivalo 2000 študentov, pa je stvar investitorja, pravi Fištravec.
Direktor mestne uprave Marko Žula je pojasnil, da bodo univerzo začeli graditi že letos. A vodja poslovanja v Ebli Andreja Bratovič je glede podrobnosti skrivnostna, saj je projekt še v teku, zaradi česar ne more ničesar potrditi. Več bo razkril lastnik podjetja, ko bo prišel v Maribor, pravi. Ta je sicer v video nagovoru dejal, da bo gradnja končana konec leta 2016.
Kangler kritičen do prodaje
Bivši župan Maribora Franc Kangler je do prodaje Maksove gradbene jame kritičen. »Meni se zdijo vse odločitve, ki jih v zadnjem času sprejema Fištravec, sporne, ker jih sprejema brez sklepa mestnega sveta.« Prepričan je, da če bi kaj takšnega napravil on, bi takoj prejel kazensko ovadbo. Pravi, da je mestni svet tisti, ki sprejema odločitve o prodaji premoženja v (posredni) lasti občine. »Jaz nisem upal ničesar narediti brez sklepa mestnega sveta. Hodim na sodišče, ker sem nekaj predlagal mestnemu svetu, ta gospod pa sam sprejema odločitve,« poudarja Kangler. Občinska predstavnica za odnose z javnostjo Taja Kordigel odgovarja, da mestni svet zadeve ni obravnaval, ker ZIM ni v stoodstotni občinski lasti.
S prodajo Maksove gradbene luknje se je ZIM nekoliko izvil iz finančnih težav. Direktor ZIM Darko Kovačič vidi v poslu prvi korak k finančni sanaciji podjetja, čeprav kupnina ob najbolj črnem scenariju ne bo zadoščala niti za poplačilo arhitekturnega biroja Sadar in Vuga, ki ZIM zaradi neplačanih računov pri načrtovanju Maksa toži za skoraj 650.000 evrov. A, kot pravi Kovačič, se še pogajajo.
