Da razbiti nadzorniki niso učinkoviti, zato je čas zrel za združevanje nadzornih institucij, je le eden izmed predlogov, danih na okrogli mizi Tajkunizacija v luči zakona.

Ljubljana - »Nadzor kapitalskega trga bi moral biti kompleksnejši. Zelo jasno se kaže, da razbiti nadzorniki niso učinkoviti, zato je čas zrel za združevanje nadzornih institucij,« je na okrogli mizi Tajkunizacija v luči zakona, ki jo je v četrtek zvečer pripravilo Pravniško društvo Ljubljana, povedal profesor na ljubljanski pravni fakulteti Miha Juhart. O nedavnih »protitajkunskih« razpravah v parlamentu je dejal, da gre za čisto politiko, saj da večina razpravljavcev ni poznala teme, o kateri so govorili, prav tako ne pristojnosti različnih nadzornih organov.

Sicer je višja svetovalka na uradu za varstvo konkurence (UVK) Tanja Bratina pojasnila, da v zadnjih dveh mesecih ni bilo precej več priglasitev koncentracij: »Praviloma so jih podjetja korektno priglašala v preteklosti.« Povedala je, da UVK doslej ni izdal odločbe o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence, izdal je že odločbo, v kateri je določil pogoje za skladnost koncentracije s temi pravili.

Na to se je odzval tudi odvetnik Stojan Zdolšek, saj se mu zdi zelo nekorektno in spolitizirano - s čimer se je strinjal tudi Juhart -, da se trdi, da UVK prej ni deloval, da zdaj pa kar naenkrat deluje: »Mislim, da je razlika predvsem v fotografiranju. Plahutnik se ni pol toliko slikal, kot se Soršak, in se ni toliko reklamiral, pa tudi politično vse skupaj ni bilo tako podprto.« Pri tem je Zdolšek opozoril, da je UVK pod vodstvom prejšnjega direktorja ugotovil bančni kartel glede provizij pri bančnih karticah: »To je bil gospod Plahutnik. Lepo je to naredil, strokovno in v tišini. Ni prišel na televizijo, odpel srajco in kričal.«

Udeleženci so precej pozornosti namenili posojilom, ki jih najemajo prevzemne družbe. Vsi so se strinjali, da je to nekaj vsakdanjega. Zdolšek denimo meni, da ga ni prevzema, niti v Sloveniji niti kje drugje, ki bi bil izveden brez bančnih kreditov: »Razmerje med dolžniškim in lastnim kapitalom je tako eno ključnih vprašanj uspešne ekonomije. Trditi, da je to slabo, si jaz ne bi drznil.«

Pri tem je direktor družbe Taxgroup Klemen Šešok dejal, da lahko trdimo celo, da imajo največjo korist od menedžerskih prevzemov ali od nastanka tajkunov »niti ne več ti tajkuni, temveč tuji financerji, tuje banke, ki lansirajo denar v Slovenijo«. Na drugi strani bi bil Juhart načeloma brez skrbi, če bi kredite dajala npr. ABN AMRO, Société Générale ali katera koli druga banka, če bi bili ti pridobljeni pod siceršnjimi tržnimi pogoji, čudi pa se, da se pogosto pozablja na ključno vprašanje, kako so se ti prevzemi kreditirali: »V glavnem je te kredite dajala NLB. Tudi mene to skrbi, ker če se kaj zalomi, jo bomo morali še enkrat sanirati.«

Se je pa na »skrb« v občinstvu, da gre za labodji spev naše privatizacije in da se delijo zgolj še zadnji kosi »narodne« pogače, odzval Zdolšek in potolažil, da so še možnosti in da še ni vse razprodano: »V energetiki privatizacija in koncentracija še nista končani.«

Dejal je, da ima pri Petrolu in celotni energetiki na sumu obstoječe vladajoče politike, da bi radi ta del pogače pojedli in da bi radi to storili z obidom zakona. »To so že poskušali, ko so se lotili tega, da bodo na Petrolu naredili enotirni sistem. To ni nič drugega, kot da se z usklajenim delovanjem Republike Slovenije in njej prijaznih oz. z vlado usklajenih podjetij zamenja statut, vzpostavi upravni odbor ipd., samo zato, da se dobi še za šest let nadzor nad Petrolom,« je pojasnil in poudaril, da to ne pomeni čisto nič drugega kot priti zastonj do Petrola za šest let, brez plačila in brez prevzemne premije.

Kot je dejal, je napovedal, da bo, če se bo to zgodilo, kot mali delničar vložil vse tožbe in tudi pred UVK izpodbijal takšno koncentracijo: »Mislim, da se niso ustrašili mene, temveč se niso znali dogovoriti, kdo bo v ta koncert šel in kdo ne, tako da je za zdaj zadeva prestavljena.«

Iz tiskanega Dela.