Ladislav Troha omilil protest v pričakovanju mediacije

Ponoči na urgenci: Infuzije ni sprejel, uživa napitke.

Objavljeno
09. avgust 2014 15.44
*iza*Troha Kronika
Mateja Kotnik, Nedelo
Mateja Kotnik, Nedelo

Ladislav Troha je danes omilil več kot dva meseca trajajočo gladovno stavko. Zaradi izredno slabega počutja so ga na njegovo željo v noči na soboto odpeljali na urgenco, kjer so mu med drugim ponudili infuzijo, a jo je zavrnil.

»Vztrajal sem do trenutka, ko sem dobil v roke zapis ministrstva za pravosodje o tem, da se v ponedeljek zaradi povzročenih krivic družini Troha - Repše začne postopek mediacije,« je povedal Ladislav Troha in priznal, da je bil 61. dan stavke na robu med življenjem in smrtjo. »Gladovna stavka še ni končana,« sporoča javnosti Ladislav Troha in nadaljuje: »Le omilil sem jo z napitki, ki so namenjeni onkološkim bolnikom, ter s sokovi, ki mi bomo pomagali, da bom lahko sam odšel na mediacijo.«

Državno pravobranilstvo je k začetku mediacije na dopisni seji pozvala tudi vlada, ki opravlja tekoče posle. V sporočilu za javnost je zapisala, naj v mediacijskem postopku preveri »vsebino, pravne temelje in upravičenost civilnopravnih zahtevkov in si aktivno prizadeva za zakonito in pravično rešitev spornih razmerij«.

Med zahtevami stavkajočega je ustavitev vseh »montiranih kazenskih postopkov« proti njemu in ustavitev vseh izvršb, ki so posledica »načrtnega finančnega in duševnega uničevanja njegove družine od leta 1994 naprej s popolno zlorabo oblasti«.

»Zdaj samo upam, da bodo udeleženci mediacije vseh strani delali častno, pošteno in pravično. Krivice nedvomno priznavajo, saj je že v osnovnem zapisu državnega pravobranilstva zapisano, da se bomo pogovarjali zaradi povzročenih krivic družini Troha - Repše. Sprašujem se samo, kako in kdaj bodo popravljene še vse druge krivice,« je rekel Troha.

Dva meseca brez hrane

»Slabo mi je, da bom vsak čas umrl,« je povedal Ladislav Troha, predsednik gibanja Osveščeni prebivalci Slovenije (OPS), na 61. dan gladovne stavke pred vladno palačo na Gregorčičevi. »Vztrajal bom, ker se borim za skupno dobro, ker terjam odgovornost od ljudi, ki so nam oropali, prezadolžili in uničili državo,« je rekel Troha, ki ga je k mediaciji nagovarjal že minister Senko Pličanič, ta je gladovno stavkajočega obiskal v četrtek.

Ladislav Troha je ministru Pličaniču povedal, da mu je vseeno, kdo bo mediator, saj bi po njegovih besedah prav vseh petdeset, kolikor jih imajo na voljo, moralo delovati pravično in pošteno. Zataknilo se je, ko so sogovorniki z ministrstva za pravosodje kot pogoj za začetek mediacije, ki naj bi po njihovem trajala dlje časa, postavili prekinitev gladovne stavke, s čimer pa se Troha ni strinjal.

Medtem se je na Gregorčičevi zbiralo vedno več ljudi. Številni so v skrbeh za stavkajočega poklicali tudi zdravnika. Milan Žnidaršič, urgentni zdravnik iz Splošne nujne medicinske pomoči ZD Ljubljana: »Pokličejo nas različni ljudje; mimoidoči, iz ustanov, ki jih skrbi za zdravstveno stanje stavkajočega, pa tudi svojci. Na vsak klic se odzovemo in glede na situacijo k stavkajočemu napotimo ali zdravnika ali reševalce. Gladovno stavkajoči zdravniško pomoč praviloma odklanjajo in to moramo na terenu spoštovati. Drugače je, če zdravnik presodi, da je gladovno stavkajoči v takšnem zdravstvenem stanju, da ne more več razsodno razmišljati.«

V skrbeh za družino

Iz urada predsednika države, kjer se vedno pozanimajo o težavah, ki posameznike vodijo k tako skrajni obliki protesta, so sporočili, da so večkrat v stiku s stavkajočim in njegovo partnerko, gospo Repše. Poudarili so, da so zaskrbljeni zaradi kritičnega zdravstvenega stanja vseh stavkajočih (poleg Trohe gladovno stavkata še Milena Tanko in Janez Marinko) in posledic, ki jih ima lahko njegovo ravnanje za njegovo družino, še posebno za mladoletni hčeri.

»Ko sem šel v vojno za Slovenijo, se nihče ni spraševal, kako je z mojo družino. Zakaj bi jih danes za to skrbelo? Kakšen oče pa sem, če ne zmorem plačati položnic in otrokom zagotoviti dostojno življenje?« se je vprašal Troha, ki poziva ljudi, naj stopijo skupaj in se nehajo deliti. Prepričan je, da bi odgovorni v Sloveniji morali enkrat za vselej razčistiti s preteklostjo in poiskati odgovorne za udbovske arhive, raziskati nelegalno trgovino z orožjem ter krivce za divjo privatizacijo in ropanje naših bank. »Oblastniki imajo za to vse vzvode,« je prepričan Ladislav Troha.

Dialog je utopija

»Ključen problem je seveda narava zahtev stavkajočega. Kljub dobri volji in pripravljenosti, da skušamo pomagati, so bile njegove zahteve nerealne in neuresničljive in so predpostavljale, da bo predsednik republike z nezakonitimi dejanji in protiustavnim ravnanjem rešil težave in storjene krivice, ki so se mu po njegovem mnenju zgodile - med drugim na primer od države zahteva izplačilo visoke odškodnine brez uporabe ustreznih pravnih poti. Prizadevanja in poizvedbe pri pristojnih institucijah ter ponudbo zagotovitve brezplačne pravne pomoči, s katerimi urad predsednika republike lahko pomaga pri reševanju problemov, je sprva odločno zavračal, prav tako racionalen dialog in pogovor, ki bi prinesel možno rešitev v skladu s pravnim redom. Sčasoma je Troha zahteve omejil na reševanje svojih sporov z državo in po zadnjem pogovoru pri predsedniku republike vendarle sprejel možnost pravne pomoči,« so sporočili iz urada predsednika države.

Troho so že obiskali tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in njeni sodelavci, ki si ves čas prizadevajo za prekinitev gladovne stavke vseh treh stavkajočih. Povedali so jim, da je odločitev o tem, ali bo kdo gladovno stavkal, posameznikova. Z njo spravljajo v nevarnost svoje zdravje in življenje, nikakor pa z njo ne morejo doseči, da bi pristojni organ odločil drugače, kot bi sicer.

»Glede stavkajočega Ladislava Trohe vas obveščamo, da smo obravnavali več njegovih pisem in nanje tudi odgovorili, opravili pa smo tudi poizvedbe pri pristojnih organih. Večkrat smo mu želeli osebno vročiti odgovore na njegove dopise, a jih ni hotel sprejeti. Opozorili smo ga, da z gladovno stavko najbrž ne bo dosegel ciljev, ki si jih je postavil. Več upanja na uspeh bi imel, če bi se postopkov, ki tečejo proti njemu, aktivno udeleževal,« so sporočili iz urada varuha človekovih pravic, kjer so zatrdili, da bodo storili vse, da bi pristojni organi obravnavali njegova zatrjevanja o kršenju človekovih pravic ter druge navedbe in pritožbe brez odlašanja, od njega pa tudi pričakujejo aktivno sodelovanje v postopkih, ki potekajo proti njemu na slovenskih sodiščih.

Stradanje škodi

O tem, kakšne posledice ima lahko za organizem več kot dva meseca trajajoče stradanje, smo povprašali zdravnika. »Obdobje, ki ga človek lahko preživi brez hrane, je odvisno predvsem od dveh dejavnikov - ali pri tem poleg vode še vedno uživa sol, vitamine in sladkor in od prehranskega statusa pred začetkom stradanja. Povprečen človek lahko ob vnosu le tekočine preživi do dva meseca in pol, pri ljudeh s čezmerno težo pa so opisani tudi daljši primeri preživetja, celo do enega leta,« je pojasnil dr. Martin Tretjak, specialist internist v splošni bolnišnici v Slovenj Gradcu, in razložil, kakšne spremembe med stradanjem nastanejo v metabolizmu.

»Po treh dneh se v telesu praviloma porabijo vse zaloge glikogena, možgani, ki kot vir energije normalno uporabljajo le glukozo, pa se prilagodijo in - kot drugi organi - začnejo uporabljati tudi ketone, ki nastanejo z razgradnjo maščob. Vendar telo iz aminokislin še vedno sintetizira glukozo in s tem postopno razgrajuje beljakovine v mišicah, tudi srčni. Izguba več kot tretjine telesnih beljakovin je nezdružljiva z življenjem. Privede do motenj srčnega ritma, slabšega delovanja srca in odpovedi srčno-žilnega sistema, pojavijo se lahko hude okužbe s sepso. Že pred tem so prizadeti številni drugi organski sistemi, zaradi motenj delovanja živčnega sistema nastanejo psihične in čustvene spremembe, motnje delovanja prebavil privedejo do trebušnih bolečin, zaprtja, kasneje tudi bruhanja, izgubi se občutek za lakoto in žejo,« je razložil dr. Martin Tretjak. »Večina opisanih sprememb ob pravočasnem ponovnem hranjenju izzveni, nekatere, na primer zmanjšana kostna mineralna gostota, pa se ne normalizirajo povsem. Je pa ob ponovnem začetku hranjenja potrebna previdnost, saj so mogoči številni dodatni zapleti (refeeding syndrome). Vnos kalorij mora biti postopen, treba je nadomeščati vitamine in glukozo ter skrbno nadzirati bilanco elektrolitov in tekočine,« še opozarja zdravnik.