Triglav rešil 1072 ljudi in potopil 9 čolnov

Majhna slovenska vojaška ladja je pri enem reševanju na krov rešila tudi 120 beguncev. Objavljamo videoposnetke reševanja.

ned, 13.03.2016, 08:30; spremenjen: 14:59

Koper - Posadka vojaške ladje Triglav je v petih mesecih rešila 1072 prebežnikov, potopila devet tihotapskih čolnov, slovenski mornarji so pripravljeni ponovno na pomoč v južno morje. »Majhnost se je izkazala za prednost, predvsem pri patruljiranju, veliko kasneje so nas opazili, bližje smo lahko prišli, bili smo hitri, reagirali na vsak ukaz, bili smo pomemben del misije,« je ocenil poveljnik ladje Andrej Pečar.

»Če je kdo kdaj podvomil, da bi lahko bila naša ladja kako koristna, se je v tokratni misiji izkazalo ravno obratno: poveljnik misije EU Navfor Med - Sophia v južnem Sredozemlju je znal uporabiti našo ladjo tako, da mu je pomagala k še uspešenejšemu iskanju prebežnikov. Zato nas je poveljstvo misije zaprosilo za 6-tedensko podaljšanje delovanja. Zato moram pohvaliti celotno moštvo, ki je v vseh petih mesecih zelo profesionalno opravlo nalogo,« je po današnjem sprejemu posadke v Luki Koper izjavil poveljnik združenega operativnega centra polkovnik Klemen Medja.

Kot je povedal Andrej Pečar, so v vsem tem času opravili 10 izplutij, bili 58 dni operativno na morju, izvedli devet reševanj, od 1072 ( 68 otrok ijn 112 žensk) so jih približno pol rešili na Triglav, drugo polovico pa vkrcali na ostale ladje. »Prepluli smo skoraj 12.000 navtičnih milj, to je več kot pri običajnem usposabljanju opravimo v treh letih. Naša osnovna nalogaje bila preprečevanje tihotapljenja ljudi na morju in uničevanje celic, ki so tihotapile.« Slovenski kontingent je štel 49 članov SV, od tega jih je bilo sprva 37 članov posadke (trije so se predčasno vrnili domov, eden zaradi bolezni, dva zaradi družinskih razlogov), pet je bilo članov nacionalnega podpornega elementa (na kopenm), ki je ladjo oskrboval z gorivom, hrano, popravili, in podobnim, trije pripadniki so še v operativnem poveljstvu misije v Rimu in štirje na poveljniški ladji Cavour.

Videoposnetek reševanje prebežnikov iz Sredozemskega morja.

Vsakega prebežnika, ki so ga rešili na krov, so fotografirali, popisali njegove podatke. Največ je bilo Nigerijcev in Sircev in držav podsaharske Afrike. Po besedah kapitana Andreja Pečarja je bila ena težjih nalog ugotavljanje, kdo je bil tihotapec na ladji. »S pomočjo naših posnetkov so proti trem kasneje uvedli postopek. Po rešitvi beguncev smo temeljito pregledali ladje, iskali dokumente, telefone in podobno, potem pa smo teh osem gumenjakov in eno leseno ribiško ladjo potopili z zažigom, pred tem pa zasegli izvenkrmne motorje.«

Za razliko od prve misije izpred dveh let, ko so delovali pri Lampedusi, le 24 milj od Sicilije, so bili tokrat 300 milj južno od Sicilije, in bili tako rekoč v prvi liniji »begunske fronte«. Poleg omenjenih ladij, s katerih so reševali, so odkrili še pet ali šest drugih čolnov, s katerih so begunce prevzele druge vojaške ladje v misiji. Eno težjih reševanj je bilo, ko so odkrili čoln z 240 ljudmi, v katerega je vdirala voda, na Triglavu pa niso imeli dovolj prostora ne opreme za vse, zato so morali čakati na druga plovila, da so priplula na pomoč. Problem je bil tudi v tem, da take množice ni bilo tako enostavno reševati, ker so se vsi postavili na eno stran, če so se ji približali, zaradi česar bi se tihotapska ladja lahko prevrnila. Preden so odpluli, so predvidevali, da bi lahko na Triglav rešili največ 60 do 80 beguncev. Pa se je izkazalo, da so jih lahko 120 in jih je bilo potem skupaj s posadko na Triglavu kar 160.

Videoposnetek reševanje prebežnikov iz Sredozemskega morja.

Danes so mornarje s Triglava v Luki Koper toplo pričakali domači in najbližji, ni manjkalo veselja in olajšanja. Pričakala jih je orkanska burja, zaradi česar je kapitan povedal, da so imeli še najbolj nemirno morje ravno nekje pred Piranskim zalivom. Medicinska sestra Bojana Plošinjak iz Velikih Lašč je povedala, da ji je bilo najtežje pri prvem reševanju, ko je v roke dobila štirimesečno dojenčico iz Sirije, ki jo je morala tolažiti, dokler niso starše pregledali in popisali. »To je bil zelo žalosten in ganljiv trenutek. Tisto, kar vidimo na TV ni niti približno tako, kot to, kar se dogaja tam, v živo. Kljub temu bi še šla pomagat,« je dejala zunanja članica posadke. »Tudi meni je najbolj ostalo v spominu prvo, novembrsko reševanje, pri katerem je bilo veliko otrok. Na Triglavu smo se dobro razumeli, nobenih težav ni bilo v medsebojnih odnosih, razumeli smo se od prvega dne. In še bi šel,« pa je povedal član vojaške policije iz Ljubljane, ki ni hotel povedati svojega imena.

Polkovnik Medja ni mogel odgovoriti, kdaj se bo Triglav vrnila v ponovno misijo v južnejše morje. »Ladja potrebuje vzdrževalna dela in redna popravila, posadka pa vsaj pol leta konsolidacije. Druge posadke, ki bi lahko vskočila ni. Končno odločitev o tem bo sprejela vlada.« Andrej Pečar je odgovoril, da so stroške misije pred odhodom ocenjevali na 1,3 milijona evrov, zdaj dokončne ocene teh stroškov še nimajo, vse kaže, da bodo manj kot 1 milijon evrov, čeprav je bila ladja 6 tednov dlje na misije. To pa predvsem po zaslugi nižjih stroškov, ker so so delavci nacionalnega podpornega elementa opravili mnoga dela, ki bi jih sicer morali zunanji izvajalci. Vojakom v misiji se šteje enaka delovna doba, kot ob običajnem delu, ker pa na misiji traja njihova delovna dolžnost 24 ur na dan vse dni v tednu, od česar so angažirnai 12 ur in 12 ur v pripravljenosti, je njihova običajna plača (za 40-urni delovni teden) približno 2,5-krat višja, k čemur prejmejo še dodatek za delovanje v nevarnem območju.

Prijavi sovražni govor