Lani se je zgodil cenovni preobrat na trgu stanovanjskih nepremičnin

Geodetska uprava RS je objavila letno poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2016.

B. K.
pet, 21.04.2017, 12:25; spremenjen: 18:24

Iz oživljanja 
v rast

Analitiki, ki so aktualno stanje na nepremičninskem trgu označili kot prehod iz faze oživljanja v fazo rasti, napovedujejo nadaljnjo, a bolj umirjeno rast povpraševanja, pa tudi začetek novega gradbenega cikla. Cene bodo po napovedih kljub vsemu rasle (kar velja za stanovanja, hiše, gradbene parcele), različno po območjih, najbolj pa na Obali in v Ljubljani z okolico.

Ljubljana - Že tritedenski zamik pri objavi letnega poročila o slovenskem nepremičninskem trgu je napovedal, da se je v opazovanem obdobju vendarle začelo dogajati, na kar so nekaj let nestrpno čakali predvsem ponudniki nepremičnin: trg je oživel, povečano povpraševanje pa je za seboj že povleklo tudi cene. Odlepile so se od cenovnega dna, doseženega v letu 2015, in se lani, pravijo analitiki Gursa, obrnile navzgor.

Trend na trgu zarišeta povpraševanje in ponudba. Čisto na kratko: v močno spodbudo povpraševanju po stanovanjskih nepremičninah so bili lani ugodne gospodarske razmere, gospodarska klima in obeti za naprej, pa tudi nizke obrestne mere za stanovanjska posojila, povečanje zaposlenosti in mase plač ter cene stanovanj, ki jih je proti dnu sklatila gospodarska kriza. Po dolgem času so nepremičnine postale zanimive tudi kot naložba.

Ponudba ni sledila povpraševanju, zaloge so praktično pošle, zmanjkovati je začelo predvsem novih stanovanj. Avtorji poročila pričakujejo začetek novega investicijskega cikla in prebujanje gradbene dejavnosti. O tem sklepajo zaradi povečane prodaje zemljišč za gradnjo in števila izdanih gradbenih dovoljenj ter zanimanja potencialnih investitorjev.

Evidentiranih poslov z vsemi vrstami nepremičnin je bilo lani po številu celo več kot v rekordnem letu 2007, namreč okoli 32.000 (kar 60 odstotkov več kot v času največjega tržnega mrtvila), medtem ko je bila skupna vrednost zaradi nižjih cen lani nižja (2,1 milijarde evrov nasproti 2,3 milijarde evrov v 2007). Kar 62 odstotkov poslov je bilo s stanovanjskimi nepremičninami (39,2 odstotka s stanovanji, 22,7 odstotka s hišami). Po oceni Gursa je bilo poslov s stanovanjskimi nepremičninami po številu le za nekaj odstotkov manj kot leta 2007.

Živahno v okolici mest

Lani se je na trgu obrnilo lastništvo 3,3 odstotka celotnega slovenskega fonda stanovanj v večstanovanjskih stavbah. Najživahnejši je bil promet v Ljubljani, sledijo Maribor, okolica Ljubljane, Gorenjska brez Kranja, Obala brez Kopra, Celje ... Glede na leto prej se je število prodaj najbolj povečalo v okolici Maribora, v okolici Kranja in po Gorenjski ter v okolici Ljubljane, saj so bile tam cene nižje kot v mestih.

Razmerje med novimi in rabljenimi stanovanji, ki so zamenjala lastnika, je bilo približno 1 proti 9. Povprečna cena rabljenega stanovanja na ravni države je znašala 1510 evrov na kvadratni meter ali štiri odstotke več kot leto prej. V primerjavi z letom 2008, ko je bil dosežen cenovni vrh, je bila nižja za 17 odstotkov. Glede na leto 2009 (prvo dno krize nepremičninskega trga) je bila nižja za desetino, izenačila pa se je s tisto iz leta 2013, ko je bilo doseženo drugo dno krize.

Takšna je bila povprečna rast cen, po regijah pa je bilo zaznati precejšnja odstopanja. Najmočnejši je bil trend rasti cen v Kopru (za 10 odstotkov), zmeren v Celju (8), v Ljubljani (7), v okolici Ljubljane in na Obali brez Kopra (6). Cene so stagnirale na Dolenjskem, v Posavju, na Koroškem, na savinjskem območju z izjemo Celja in štajerskem območju z izjemo okolice Maribora ter v Murski Soboti, medtem ko so v Novi Gorici z okolico še vedno drsele navzdol.

Infografika: Delo

Nova in »nova« stanovanja

»Zaloge« novozgrajenih, bolje, še nikoli vseljenih stanovanj hitro pohajajo, v vseh urbanih središčih že primanjkuje novogradenj. Ponudbo so sicer konec leta in letos obogatila stanovanja iz dveh nasedlih projektov, Celovški dvori in koprski Nokturno. Prodaja je stekla in pričakovati je, da bodo vsa prodana že letos.

Lani je bila povprečna cena novih stanovanj, prodanih na prostem trgu oziroma prostovoljnih javnih dražbah, okoli 2150 evrov za kvadratni meter. V glavnem so bila to nekaj let (povprečno leto gradnje 2012) stara stanovanja, ki so obtičala v nasedlih projektih, pravih novogradenj skoraj ni bilo. Stanovanja, prodana na prisilnih javnih dražbah (še par let starejša), so bila v povprečju okoli 30 odstotkov cenejša od prodanih na prostem na trgu.

V Ljubljani je povprečna cena novih stanovanj na trgu dosegla 2660 evrov za kvadratni meter, v njeni okolici pa 1930 evrov za kvadratni meter. V Kopru je znašala 2170 evrov, v njegovi okolici 2110, v Mariboru 1550, na Gorenjskem 1540 evrov za kvadratni meter. Pri primerjavi cen velja opozoriti, da je povprečje odvisno tudi od letnice izgradnje prodanih »novih« stanovanj.

Hiše gredo za med

Infografika: Delo

Prodaja hiš je predlani stagnirala, lani pa je zrasla kar za 16 odstotkov. Prodajalci so za hišo (s 160 kvadratnimi metri površine in 900 kvadratnimi metri zemljišča) lani iztržili 113.000 evrov ali za pet odstotkov več kot leto prej. Najvišje cene so dosegale hiše v letoviških krajih na Obali in na Gorenjskem, v Osrednji Sloveniji, nadpovprečne pa so tudi na Krasu, kjer se kot kupci v glavnem pojavljajo petični tujci.


Prijavi sovražni govor