Tiskane izdaje
Murska Sobota - Lastniki slovenskih medijev zanje nimajo razvojnih konceptov, zato se jim slabo piše in, če ne bo sprememb, bodo morda čez desetletje že izognili iz evropskega medijskega prostora. To je na drugi regionalni debati Novinarji brez mej in med njimi povedal predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik.
Predsednik DNS je pri tem opozoril na zgodbo povezano s prodajo Večera, o zlomu Dela revij, o posledicah pivovarskega nakupa Dela, o težavah Dnevnika brez stalnega vodstva itd.
Stepišinik je opozoril tudi na veliko pomanjkanje solidarnosti med novinarji. Če bi jo novinarji, kljub temu, da delajo v zelo slabih pogojih in so slabo plačani, imeli, potem bi bile novinarske hiše v boljšem položaju in novinarstvo bi bilo bolj avtonomno in bi imelo pri ljudeh tudi večji ugled.
O novinarskih licencah, ki bi dokazovale novinarjevo strokovno usposobljenost, je dejal, da te niso potrebne, če so uredniki medijev dovolj usposobljeni za svoje delo. Povedal je še, da bo DNS toliko časa tvorno posegalo v
politiko, dokler Slovenija ne bo končno dobila v vseh pogledih verodostojen medijski zakon.
Mario Belovič je opozoril na slabe delovne pogoje novinarjev, na nevzdržen položaj vseh novinarjev, ki delajo po pogodbi ali za določen čas, s tem pa je njihova eksistenca odvisna od samovolje delodajalcev. Dejal je še, da uredniki vedno ne vedo, kaj naj objavijo v kakšnem od medijev, tiskanem ali na spletu.
Porabska novinarka in urednica Porabja Marijana Sukič je opozorila na pomen narodnostnih medijev za obstoj
manjšin. Opozorila je, da narodnostni mediji izgubljajo bralce, ker starejši, vešči materinstva umirajo, mladi pa slabo in sploh ne govorijo materinščine.
Silva Berki in prekmurskega madžarskega radia MMR je menila, da Slovence na Madžarskem in Madžare v Prekmurju zanimajo iste teme, kot večinska naroda, zato je navidezen vtis, da narodnostni mediji dajejo prednost sogovornikom in dogodkom v matični domovini.
