Tiskane izdaje
Gozdarje že skrbi, da se bo spomladi začel intenzivneje širiti lubadar. Vetrolom je polovico vse škode povzročil v državnih gozdovih, saj je v njih po podatkih družbe Slovenski državni gozdovi padlo za 1,1 milijona kubičnih metrov dreves. Na polovici stodnevnega obdobja, ki ga je napovedal Židan, so v podjetju Slovenski državni gozdovi pospravili komaj 100.000 kubičnih metrov drevja, medtem ko podatkov o količini pospravljenega lesa v zasebnih gozdovih na zavodu za gozdove še nimajo. Gozdarjem vremenske razmere in visoka snežna odeja otežujejo delo, sneg na gozdnih cestah otežuje dostopnost do poškodovanih površin in onemogoča odvoz lesa iz gozda, kljub temu pa minister upa, da bodo gozdove pravočasno pospravili.
Za ministrstvo je »prva prioriteta posek in odvoz podrtega drevja, da omejimo možnost razvoja podlubnikov, ki bi škodo lahko še povečali«. Po načrtu zavoda za gozdove bi morali podrto drevje na območjih, ki so zaradi lubadarja najbolj ogroženi, pospraviti do konca tega meseca, v drugih gozdovih do sredine maja letos. Lastnike gozdov opozarjajo, da bodo »le s pravočasnim spravilom iglavcev iz gozda svoj gozd obvarovali pred novim napadom podlubnikov in ohranili vrednost lesa«.
Delo v gozdu zaradi debele snežne odeje ne bo mogoče vsaj še en mesec, in tudi ko bo sneg skopnel, bodo tla še ostala razmočena, je dejala Katja Konečnik, vodja kočevske enote zavoda za gozdove. Na kočevskem je v vetrolomu padla dobra tretjina vseh dreves (med katerimi prevladuje smreka). V nasprotju s kočevskimi gozdovi, kjer so padli tudi obsežni smrekovi sestoji (celo na površini 50 hektarov), in jih je po besedah Konečnikove lažje in tudi gospodarneje sanirati, so na blejskem območju, kjer so lani zabeležili rekorden napad lubadarja (napadel je za pol milijona kubičnih metrov smrek), posledice vetroloma razpršene. Podrto drevje ni koncentrirano na enem mestu, kar predvsem pomeni več dela, višje stroške in daljši čas spravila, je dejal Andrej Avsenek, vodja blejske enote zavoda za gozdove, ki dodaja, da se bo sneg na planotah topil vse do maja in do takrat pogojev za spravilo lesa ne bo. Če drevje ne bo pospravljeno, dokler se bo temperatura zraka zvišala nad 15 stopinj Celzija, je veliko možnosti za uspešen razvoj lubadarja v podrtih drevesih, posledice pa se bodo pokazale prihodnje leto. Kljub nizkim temperaturam zraka konec februarja in na začetku marca je lubadar pod snegom brez težav preživel, je ocenil Avsenek.
Hkrati z določitvijo stodnevnega roka za spravilo poškodovanega drevja je minister Židan napovedal tudi sestavo posebne koordinacije s predstavniki različnih institucij. Koordinacija je pripravila analizo in oceno primernih površin za strojno sečnjo v poškodovanih gozdovih, ocenila povečane kadrovske potrebe in materialne stroške dela zavoda za gozdove, proučili pravne podlage za zaračunavanje taks in določitev višine nadomestila za uporabo občinskih cest, pripravljajo razpis za nabavo fitofarmacevtskih sredstev proti lubadarju.
»Z veseljem lahko poudarimo, da tako hitrega in celovitega ukrepanja, kot je vzpostavljeno po zadnjem vetrolomu, še ni bilo,« so nekaj mesecev pred državnozborskimi volitvami zadovoljni na ministrstvu.
Škode po vetrolomu
