Lepotam jezer se ni mogoče kar tako odpovedati

O lastništvu triglavskih Sedmerih jezer in obali Bohinskega jezera še poteka denacionalizacijski spor.

Objavljeno
19. januar 2018 18.18
Majda Vukelić, Maja Prijatelj Videmšek, Maja Grgič
Majda Vukelić, Maja Prijatelj Videmšek, Maja Grgič
 Po sedemindvajsetih letih, od kar velja zakon o denacionalizaciji, je vrednost zahtevkov upravičencev težka tri milijarde evrov, država jim je v 85-odstotkih rešenih zadev priznala 2,1 milijarde evrov. Biti danes del te zgodbe je po mnenju nekaterih najbolje naloženi denar.

Po podatkih državnega odvetništva, prej državnega pravobranilstva, ki v postopkih denacionalizacije zastopa interese stranke (kot stranka je v postopku ali Republika Slovenija ali Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov), katere premoženje je v lasti države, je zdaj odprtih še 105 denacionalizacijskih zadev, pri katerih je stranka v postopku večinoma kmetijski sklad. Največ odprtih zadev ima ljubljansko državno odvetništvo (52), sledita mariborsko (12) in koprsko (11). Večina denacionalizacijskih zadev je sicer na sodiščih že pravnomočno končana, po podatkih pravosodnega ministrstva je takšnih 99,7 odstotka zadev.

Po polžje

Po sedemindvajsetih letih od uveljavitve zakona o denacionalizaciji državno odvetništvo opaža, da se zadeve, ki so odprte, rešujejo počasneje kot prej. Nezaključeni ostajajo ravno nekateri najbolj zahtevni in zapleteni denacionalizacijski primeri, pri katerih je vsak primer zgodba zase. Odprtih primerov na državnem odvetništvu ne komentirajo, po nekaterih podatkih so med njimi triglavska Sedmera jezera, obala Bohinjskega jezera, Pokljuško barje, gozdovi in nepremičnine v Zgornjesavinjski dolini, nepremičnine v katastrski občini Florjan (Gornji grad).

V tem času so sicer najbolj aktualni odškodninski zahtevki, ki jih lahko še pet let po pravnomočno zaključenih denacionalizacijskih postopkih zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnin v času od uveljavitve denacionalizacijskega zakona do vrnitve nepremičnin uveljavljajo upravičenci na podlagi »zloglasnega« drugega odstavka 72. člena zakona. Zloglasnega zato, ker ga sodna praksa dosledno razlaga tako, da odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja upravičencem pripada od uveljavitve zakona (in ne od vložitve zahtevka za vračilo premoženja) do vrnitve nepremičnine v last. K tej odškodnini je potrebno prišteti še zamudne obresti (znašajo 8,05 odstotka), ki po razlagi vrhovnega sodišča začnejo teči od dne, ko je upravičenec zavezanca prvič pisno seznanil (torej od vložitve tožbe), da od njega terja odškodnino po tem členu, in ne šele od dne, ko je dobil pravnomočno sodno odločbo, da mu odškodnina pripada, so nam pojasnili na državnem odvetništvu.

Odškodnine letijo v nebo

Zato odškodnine letijo v nebo, odvetniki denacionalizacijskih upravičencev se praviloma nikoli ne strinjajo z uradno določenimi izvedenci in cenilci, postopki se zato še bolj vlečejo, zamudne obresti pa tečejo. Od uveljavitve zakona se je zamenjalo dvanajst vlad, vendar nobena ni predlagala sprememb spornega člena. Upravne enote pri upravičencih, ki uveljavljajo vrnitev velikega obsega podržavljenega premoženja, zaradi različnih problemov, ki se pojavljajo pri denacionalizaciji, zadeve rešujejo po sklopih in v isti zadevi izdajajo vrsto delnih odločb, zaradi česar se isti spis rešuje več let.

Največ Nadškofiji Ljubljana

Od leta 1996 do konca 2017 je bilo denacionalizacijskim upravičencem po podatkih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov vrnjenih 163.385 hektarov zemljišč, od tega 53.753 hektarov kmetijskih zemljišč, 94.754 hektarov gozdov in 14.878 hektarov ostalih zemljišč. Za nezmožnost uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov, vrnjenih v postopkih denacionalizacije, je sklad od leta 2003 upravičencem izplačal 24 milijonov evrov, od tega 18,3 milijona evrov odškodnine, ostalo pa so predstavljale zamudne obresti in pravdni stroški. Največji delež izplačane odškodnine, 10,7 milijonov, je dobila Nadškofija Ljubljana, samo lani 4,5 milijona evrov. Preostali znesek od lani izplačanih 5,8 milijona evrov je bil nakazan nekaj fizičnim osebam ter župniji Prevalje in Agrarni skupnosti Bohinjska Bistrica. Sklad ima zaradi dolgotrajnega vračanja zemljišč odprtih še 19 postopkov, skupna višina odškodninskih zahtevkov je 34,1 milijona evrov, tudi v tem primeru glavnino, 30,7 milijonov evrov, predstavljajo zahtevki Nadškofije Ljubljana.

Novi zahtevki

Odškodnine za odvzeto premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, že od vsega začetka izplačuje Slovenski državni holding (SDH) oziroma prej njegova predhodnica Slovenska odškodninska družba, ki ji je država v ta
namen dodelila desetino družbene lastnine. Do konca lanskega leta je SDH odškodnino izplačal v več kot 12.000 denacionalizacijskih zadevah, skupna vrednost odškodnin pa je znašala 1,71 milijarde evrov. SDH je dojunija 2016 denacionalizacijske upravičence poplačeval z denacionalizacijskimi obveznicami, od takrat pa upravičencem naenkrat izplača vseh 40 zapadlih kuponov.

Za financiranje svojih obveznosti je SDH junija 2015 izdal še za 100 milijonov evrov novih obveznic. Na holdingu ocenjujejo, da bodo za poplačilo denacioanlizacijskih odškodnih potrebovali še slabih 120 milijonov evrov. Pričakujejo, da bi v prihodnih letih lahko dobili še 10 novih denacionalizacijskih zahtevkov.

SDH sicer ne vodi denacioanlizacijskih postopkov, kjub temu pa ima v zvezi z izplačili, denimo zaradi višine odškodnine, tudi sodne spore. Trenutno ima pred pristojninimi in okrajnimi sodišči odprtih 25 zadev.