Tiskane izdaje
Dolgoročne pogodbe, ki jih bodo z izbranimi kupci sklepali za obdobje do petih let, naj bi tako bile prispevek k vzpodbujanju razvoja gozdno - lesne verige. Z današnjim razpisom je SiDG predelovalcem ponudila dolgoročne pogodbe, preko katerih bodo prihodnje leto lahko po enotni tržni ceni kupili skupno 670.000 kubičnih metrov lesa, nov razpis pa bo sledil prihodnje leto in bo za leto 2018 ponudil še dodatnih 200.000 kubičnih metrov lesa.
Pomemben kriterij pri izbiri kupcev za sklenitev dolgoročnih pogodb in merilo za določitev prodane količine bo količina lesa, ki ga kupec v svojih obratih predela v enem letu. Kupci bodo vsako leto morali dokazovati, da so les, kupljen od SiDG preko dolgoročnih pogodb, res predelali v lastnih obratih, nadaljnjo prodajo nepredelanega lesa pa bodo v SiDG obravnavali kot hujšo kršitev, zaradi katere lako tudi prekinejo pogodbo.
Šepanje pri povečevanju goznih površin
Slovenski državni gozdovi so tako na področju prve in druge točke svojega poslanstva, doseganja višjih donosov in prispevanja k vzpostavitvi in razvoju gozdno lesnih verig, naredili nov korak naprej. Še vedno pa šepajo pri uresničevanju tretjega najpomembnejšega strateškega cilja, to je pri povečevanju površin gozdov v lasti Republike Slovenije.
Takoj po slovenski osamosvojitvi je bilo namreč v lasti države okrog 27 odstotkov vseh slovenskih gozdov, vendar je zaradi denacionalizacijskih postopkov delež državnih gozdov padel pod 20 odstotkov. Ena od strateških usmeritev pri gospodarjenju z državnimi gozdovi je zato že več kot deset let ponovno povečevanje državnih gozdov predvsem s povečevanjem strnjenih kompleksov, z nakupovanjem obmejnih, varovanih in gozdov posebnega pomena.
Leta 2010 je zako Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov v svojo razvojno strategijo do leta 2015 zapisal, da je treba delež državnih gozdov povečati na 22 odstotkov in da je treba zato letno odkupovati po 1500 hektarjev gozda. Toda že skladu uresničevanje tega cilja ni uspevalo predvsem zato, ker so imeli za nakupe odobrenega premalo denarja. Tako so v od 2011 do 2016 skupno kupili le 2522 hektarjev gozdov.
Za sedaj gre povečevanje površin državnih gozdov še slabše od rok družbi SiDG, ki je s slovenskimi gozdovi začela gospodariti lani poleti in je z njimi prevzela tudi to strateško usmeritev. Od svoje ustanovitve do sedaj, torej v poldrugem letu, so namreč uspeli odkupiti le dobrih 66 hektarjev gozdov, v postopkih pa imajo še nakup 156 hektarjev. Daleč od cilja, ki so si ga zastavili sami in ga je kot skupščina družbe potrdila tudi slovenska vlada, da bi namreč v naslednjih petih letih morali kupiti več kot 7000 hektarjev gozdov oziroma 1400 hektarjev letno.
Le malo pod načrtom
Sicer pa na SiDG pravijo, da so si v poslovnem načrtu za leto 2017 zastavili nakup 260 hektarjev gozda in da so tako le malo pod načrtovanim. Še vedno pa kot mlada družba razvijajo svoje poslovne procese, k čemur spada tudi razvoj ustrezne programske opreme za spremljanje ponudb za prodajo gozdov po upravnih enotah in kadrovska okrepitev njihovega oddelka za urejanje nepremičnin in kartografijo, v katerem je za sedaj le deset zaposlenih.
Ko bodo uredili našteto, »bo družba začela sistemsko izvajati politiko intenzivnega pridobivanja gozdov v last države,« so nam sporočili. Za prihodnje leto tako načrtujejo že nakup 595 hektarjev gozda.
