Letališče Cerklje nedostopno tudi za šefa Daimlerja

Posavci menijo, da država razvija le vojaški del letališča, saj v dveh letih civilna souporaba ni zaživela.

Objavljeno
07. december 2017 07.00
Posodobljeno
07. december 2017 07.00

Brežice – Po desetletju prenove in investiranih 66 milijonih evrov je Letališče Cerklje ob Krki 30. novembra le dobilo obratovalno dovoljenje za uporabo podaljšane vzletno-pristajalne steze. A na objektu, kjer so bili številni podprojekti izvedeni nespretno, še vedno ni mogoče pristajati ponoči ali v slabih razmerah, zaradi omejitev civilne uporabe letališča, ki je del območja vojašnice, brežiški župan napoveduje razpravo na občinski seji.

Ob včerajšnjem obisku vlade si je ta za uvodni delovni posvet izbrala vojašnico Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki, kjer je večji del obrambne infrastrukture južno od vzletno-pristajalne steze vojaškega letališča. Gospodarski del letališča s poslovno cono Feniks in civilnimi zgradbami letališča je v vladni uredbi iz leta 2012 predviden severno od piste, a ta, ker interesa gospodarstva ni, obstaja le na papirju.

Kljub temu so številni na jugovzhodu Slovenije prepričani, da bi civilno prebivalstvo letališče s souporabo že obstoječih vojaških zmogljivosti lahko precej bolje izkoriščalo že zdaj. Ne nazadnje je ministrica za obrambo Andreja Katič že marca 2016 dejala, da je prav, da se možnost civilne souporabe letališča izkoristi: »Za nadaljnji razvoj letališča mora to postati vladni projekt.«

A poteze države v zadnjih dveh letih drznih napovedi Katičeve ne potrjujejo, pravi brežiški župan Ivan Molan: »V primeru le vojaškega letališča so zahtevani nižji okoljski in varnostni standardi ter bi bili stroški za Slovensko vojsko nižji. Če se bo razvijalo le vojaško letališče, bo občinski svet moral razmisliti, ali smo bili izigrani in ali imamo možnost preklicati soglasje za vojaško-civilno letališče. Prepričan sem, da bomo s svetniki o tem govorili na eni od sej po novem letu.«


Kontrolni stolp na Letališču Cerklje ob Krki. Foto: Janoš Zore/Delo

Le šport in šolanje

Civilna uporaba letališča je za zdaj omejena predvsem na športno in šolsko rabo, ki jo izvaja občinski javni zavod Letalski center Cerklje ob Krki. Vodja zavoda Jure Tomše opozarja na številne ovire.

Letos je bilo letališče zaradi posodabljanja in drugih omejitev zaprto 120 dni, celodnevni dragi najemi letal so bili za padalce ob omejitvi sobotnih in nedeljski letov med 10.00 in 18.00 uro neracionalni, zaradi zaprtja travnate steze je zastalo šolanje jadralnih pilotov, približno 30 pilotov v zavodu pa se pritožuje tudi nad potrebo po zgodnjem najavljanju letov.

Andrej Prinčič iz Slovenske vojske pravi, da so od maja, ko vojska nadzira zračni prostor, ukinjene časovne omejitve letenja med vidnim delom vikenda od 8. ure in da si tudi SV želi registracije travnate steze.

Dodatna velika omejitev, na katero že več let opozarja Tomše, je nepripravljenost ministrstva za obrambo za ureditev pristankov civilnih poslovnih letal. Poleti je bila tako zavrnjena prošnja Revoza za julijska prihoda letal predsednikov Renaulta in Daimlerja.

»Pristanek civilnih poslovnih letal na letališču ne bo odobren,« se je pod odgovor podpisal Admin LJCE. »Za kakršnokoli civilno rabo obstajata dve možnosti – dogovoriti souporabo vojaških zmogljivosti za civilne namene, kar mislim, da bo težje, ali pa najti možnost, da se postopno pristopi k gradnji kapacitet, ki bodo omogočale civilno-tovorno uporabo letališča,« razmišlja gospodarski minister Zdravko Počivalšek: »Prepričan sem, da so enkratne zadeve (občasni pristanki poslovnih letal, op. a.) že zdaj mogoče. Treba bo samo najti dogovor.«


Ministrica za obrambo Andreja Katič na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki. Foto: Janoš Zore/Delo

Nespretna prenova

Z več spretnosti bi prenova letališča, za kar je vlada uredbo sprejela leta 2008, morda že bila zaključena. Naslednji teden bodo kontroli zračnega prometa predane naprave za elektronsko navigacijo. Po postavitvi dela le-teh so ugotovili, da bodo morali za zagotovitev varnosti skrajšati odlično utrjeno travnato stezo. Del asfaltne so pred tedni barvali dvakrat, ker so jo ob podaljšanju steze na tri kilometre najprej označili neustrezno. Naši neuradni viri navajajo, da nove priletne luči pred pisto postavljene pred leti še vedno niso v funkciji, ker niso bile pravilno nameščene – ne po višini ne po razdaljah med svetili. Namenjene so vizualnemu usmerjanju pilota med pristankom, zato morajo biti na vseh letališčih postavljene identično.

Na Morsu so pojasnili, da ima sistem osvetlitve ustrezne certifikate o tehnični usposobljenosti: »Postopek pridobitve obratovalnega dovoljenja bo izveden predvidoma februarja 2018.«

Če bo res tako, bo prenova letališča prihodnje leto dosegla enega od pomembnih ciljev – pridobitev kategorije CAT 1 z možnostjo vizualnega in instrumentalnega pristajalnega sistema ponoči ter ob slabem vremenu. Nato sicer razmišlja o uporabi letališča za plovila za polnjenje letal z gorivom v zraku.