Letališče priložnost za lastnika in občino

Maribor, Slovenj Gradec – »Družba bo prodana šele, ko bo plačana celotna kupnina,« je informacijo o prodaji Aerodroma Maribor komentiral direktor podjetja Marko Gros in opozoril na slabe izkušnje v preteklosti, ko je »več zadev že bilo zavezujočih, pa se je potem zapletlo pri financah«.

Letališče je uvrščeno med 35 začasnih ukrepov podpore za Maribor, občina pa v njem vidi priložnost z vzpostavitvijo logističnega centra. »O programu potencialnega lastnika težko govorim, ker ga še nisem videl,« je dejal Marko Gros. Strategijo Aviofuna bodo proučili, ko bo poravnal finančne obveznosti, ter se prepričali, ali je njihov program kakovosten in prinaša dolgoročen razvoj.

Tudi na Mestni občini Maribor (MOM) podpisa pogodbe pred sklenitvijo posla nočejo komentirati, se je pa župan Andrej Fištravec ta teden sestal z direktorjem Grosom, s katerim sta govorila tudi o logističnem centru. Gros je obuditvi projekta naklonjen in meni, da lahko pričakovana sprememba lastništva vpliva samo pozitivno.

Za Aviofunom tuji partner

Od razvoja mariborskega letališča si veliko obetajo v MOM. Župan Andrej Fištravec je ob obisku predsednice vlade Alenke Bratušek namreč povedal, da je logistični center letališča lahko prebojni projekt ne samo regije, ampak Slovenije. Letališče je vključeno tudi v nabor 35 začasnih ukrepov podpore za MOM. Ukrep predvideva ureditev lastniških razmerij Letališča Edvarda Rusjana – konsolidiranje lastništva nepremičnin v lastništvo države. Družba Aerodrom Maribor ima namreč v lasti le del upravne zgradbe in del zemljišč skupaj s parkirnimi prostori.

Poročali smo, da je stečajni upravitelj Preventa Globala Boris Kastivnik po pogajanjih s štirimi ponudniki za nakup družbe Aerodrom Maribor v sredo podpisal pogodbo s koroškim podjetjem Aviofun, ki je ponudilo 700.000 evrov. Direktor Aviofuna Damjan Cehner je za Delo razkril, da bo nakup financiral tuji partner, saj si Aviofun tega ne more privoščiti. Aviofun je sicer tudi solastnik družbe Aerodrom Slovenj Gradec in od marca tudi upravljavec slovenjgraškega letališča. Cehner zatrjuje, da imajo izdelano razvojno strategijo za mariborsko letališče in da od države pričakujejo dolgoročno koncesijo za upravljanje, kar je bil tudi eden od pogojev za nakup.

Problem dolgoročne koncesije sta v poslanskem vprašanju ministroma za infrastrukturo in prostor Samu Omerzelu ter za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanku Stepišniku poudarila tudi poslanca SLS Jasmina Opec in Janez Ribič. Čeprav je družba Aerodrom Maribor v stoodstotni zasebni lasti in ministra pri tem nimata nobenih pristojnosti, sta ju poslanca opozarjala na nekredibilnega domnevnega kupca, družbo Diga Ing, ki bi kot potencialni lastnik lahko ogrozil obstoj družbe Aerodrom Maribor in razvoj letališča. »Država namenja kar nekaj milijonov za posodobitev letališke infrastrukture, večinoma sofinancirane iz evropskih kohezijskih skladov, zato bi bilo pričakovati, da je zainteresirana za stabilno lastništvo družbe Aerodrom Maribor in s tem tudi razvoj njene dejavnosti.« Poslanca od ministrov zahtevata, da pojasnita, kakšna je dolgoročna strategija razvoja letališča Edvarda Rusjana in kdaj bo ministrstvo pripravilo razpis za podelitev dolgoročne koncesije za njegovo upravljanje. Prihodnost mariborskega letališča mora po mnenju Opčeve in Ribiča »temeljiti na pridobivanju novih letalskih povezav, predvsem nizkocenovnih letalskih prevoznikov«.