Letalska bomba grozi Piranskemu zalivu

Piran – Sredi Piranskega zaliva že dolga leta ždi letalska bomba, težka 250 kilogramov, ki bi lahko povzročila hudo nesrečo. Preplah so včeraj sprožili pripadniki civilne zaščite, ki so si v Piranskem zalivu pobliže ogledali še tisto mino, ki leži 12 metrov od boka potopljene piranske maone. Iz posnetkov so razbrali, da gre za bombo s kemičnih vžigalnikom, ki jo je strogo prepovedano premikati.

Vse kaže, da bodo morali bombo odstraniti v najkrajšem možnem času, saj je nevarna za ljudi, okolje in premoženje. Bombe si pod vodo pravi strokovnjaki včeraj niso mogli ogledati, ker je bilo morje nekoliko razburkano, zato bodo ogled opravili v začetku tedna. Takrat se bo zaradi nevarnosti sestala pomorska koordinacija državnih služb. Igor Boh, vodja centra za izobraževanje in odstranjevanje NUS z Iga, je za Delo pojasnil, da so šele zdaj prišli do pravih podatkov o približno 110 cm dolgi letalski bombi, ki je sicer nekajkrat manjša od tistih, ki so jih premikali dan prej v Strunjanskem zalivu, a zaradi kemičnega vžigalnika toliko bolj zahrbtna. Leta 2009 so med premikanjem takšne bombe v Nemčiji umrli trije reševalci (sedem je bilo ranjenih), lani pa v Belgiji tudi trije strokovnjaki za odstranjevanje min. Posebnost vžigalnika je, da že manjše spremembe v pritisku ali premikih lahko predrejo ampulo s kislino, to pa je začetek sprožitvenega procesa in hude eksplozije.

Sredi zaliva, kjer je veliko rib

Ribe v krogu enega kilometra bi poginile. Potopljena maona je ena najbolj priljubljenih točk za potapljače, za podvodne ribiče in za vse trnkarje v Piranskem zalivu, saj se ob njej skriva veliko rib. Mina leži sredi zaliva, na črti med Punto in rtom Savudrija, nekoliko bliže Savudriji. Že zaradi ribičev, ki pogosto sidrajo ob maoni, je vse skupaj nevarno. Če bodo dobili potrditev, da gre res za kemični vžigalnik letalske mine, jo bodo morali sprožiti pod vodo. To je lahko zelo zahtevno in nevarno početje, nam je včeraj pojasnil Igor Boh. Najprej se bodo morali o tej nameri dogovoriti s Hrvati, potem bodo morali dodobra zavarovati precej široko morsko območje, da ne bi bilo kopalcev v morju ali celo potapljačev pod vodo. Potem bodo mino opremili z eksplozivom za sprožitev na daljavo, jo pripeli na poseben podvodni balon in na jeklenico, dolgo 300 ali 400 metrov. Šele potem jo bodo le za meter ali dva dvignili z dna in jo poskušali premakniti kilometer ali dva stran od maone in jo uničili v morju. Pred tem bodo z manjšimi eksplozivi podili ribe z nevarnega območja. Če pa bi se izkazalo za nujno, lahko postavijo na morsko dno tudi cev, iz katere bi spuščali zaveso zračnih mehurčkov, da bi zavarovali moč podvodnega udara proti notranjosti Piranskega zaliva.

Vsekakor nevarne mine ne bodo premikali, ko bodo blizu ljudje, vse ostale operacije pa izpeljali z varne daljave. Poglavitna skrb bo varovanje morja in morskega življa, tudi gojišča rib, ki je približno tri kilometre stran. Igor Boh je dejal, da bi morali to opraviti v tednu do desetih dni, saj so ocenili, da je takšna mina res grozeča nevarnost. Zanimivo je, da so zanjo dolgo vedeli, vendar so šele iz zadnjih tragičnih izkušenj v tujini spoznali, da bodo morali ukrepati. In to v najbolj neprimernem, poletnem času.