Letalsko 240-kilogramsko bombo bodo uničili še ta mesec

Piran – »Natančen dan za uničenje letalske bombe z zapoznelim proženjem pred Piranom še ni določen, dogovorjeni pa smo, da to opravimo do konca meseca,« smo izvedeli od Miloša Kovača, vodje oddelka za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) na Upravi RS za zaščito in reševanje.

Tako je bilo dogovorjeno tudi lani julija, potem ko so se več tednov pripravljali na uničenje bombe, ki leži sredi Piranskega zaliva, na črti med piransko Punto in rtom Savudrija (a nekoliko bližje Punti). Potem so zaradi turistične sezone, velikega števila plavalcev, potapljačev in tudi zaradi morskih živali (ribjih jat, delfinov in želv) sklenili uničenje opraviti med največjim mirovanjem morja, njegovo najmanjšo obljudenostjo in v času najbolj prozorne vode (torej pozimi).

Prekrižani načrti

Miloš Kovač nam je potrdil, da so si že te dni nameravali ponovno ogledati čakajočo bombo pri potopljeni Maoni Rossa skupaj z enoto posebej izurjenih avstrijskih pirotehničnih enot. A slabo vreme je prekrižalo ta načrt in ponovni ogled načrtujejo čez teden dni. Tedaj bodo dorekli še zadnje podrobnosti uničenja bombe. Po Kovačevih besedah ne nameravajo bombe nikamor vleči, ker bi bilo to prenevarno. Niti zamisel, da bi jo dvignili na sredino vodnega stolpca, ni več aktualna. Pač pa so že priskrbeli naprave, s katerimi bodo vsaj na eni strani bombe vzpostavili nekakšno zračno zaveso. Na varno razdaljo bodo na dno položili daljšo cev, v katero bodo vpihovali stisnjen zrak, ki bo uhajal iz luknjic na cevi in povzročil podvodno zračno zaveso za ublažitev udara pod vodo. In to tako, da bodo ščitili notranji del zaliva, v smeri proti ribolovnemu rezervatu in ribogojnici Fonda, kjer imajo v kletkah kar milijon ribjih mladic.

Vodja oddelka za varstvo pred NUS je povedal tudi, da bodo pred samo eksplozijo s posebnimi zvočnimi motilci poskušali z nevarnega območja pregnati čim več rib. Lani so ocenjevali, da lahko vodna eksplozija take bombe z oznako AN-M65 z udarnim valom vpliva v polmeru treh kilometrov, to je sicer nekaj manj, kot znaša razdalja do ribogojnice Fonda.

Kaj se bo natančno zgodilo z dokaj nevarno bombo, zaradi kakršnih je bilo v Evropi pri uničevanju že več žrtev, ne morejo povedati. Ne vedo povsem natančno, ali se bo res zgodila samo deflagracija, torej razbitj bombe na manjše dele in se eksploziv TNT ne bo aktiviral, ali pa se vseeno bo. Vsekakor so slovenski pirotehniki skupaj s tujimi svetovalci prepričani, da dvomov o opravljenem delu ne bo.

Bojijo se katastrofe

Povsem drugače pa meni ribič Zlatko Novogradec, sicer vodja sezonskega izlova cipljev v Piranskem zalivu, ki jim bo uničenje bombe zagotovo prekrižalo letošnje ribolovne načrte. »Če bo počilo vseh 240 kilogramov tega eksploziva, boste imeli novinarji kaj pisati. Ribiči vemo, kakšne posledice so bile pred več kot 20 leti, ko so uničevali veliko manj nevarne in udarne ježevke. Enkrat za piransko cerkvijo in drugič pod Crvenim vrhom v Savudriji. Udarec je bilo močno čutiti tudi na kopnem.« Tukaj pa gre za neprimerno večjo udarno silo: »Taka eksplozija bo povzročila pravo katastrofo v zalivu. Zato predlagamo, naj jo odvlečejo na odprto in uničijo tam. Bombo so pred 25 leti prav ribiči z mrežo že privlekli na sedanje mesto. Vlekli so jo z mrežo po dnu. In če se takrat ni sprožil mehanizem, se tudi ob sedanjem skrbnem ravnanju ne bi. Če bi jo vlekli na dolgi jeklenici, bi bili tudi ljudje na čolnu varni. To bomo predlagali, zavedamo pa se, da končne odločitve ne moremo spremeniti.«

Miloš Kovač je odgovoril, da se laična javnost oglaša z različnimi predlogi, oni pa vedo, da morajo to opraviti tako, da bo najprej varno za ljudi, opremo, plovila in drugo premoženje in šele potem pride na vrsto morski živelj. Če bi bilo vse po pričakovanjih, bi akcijo lahko speljali že sredi tega meseca. Javnost bodo o tem pravočasno obvestili. Varovalni krog za ljudi bo v polmeru najmanj 1400 metrov.