Leto je naokrog, slovenskih škofov še ni

Ljubljana – Ko je odstopljeni nadškof Anton Stres pred letom dni dejal, da imenovanja novih nadškofov ne gre pričakovati pred veliko nočjo, je pri mnogih izzval začudenje in osuplost nad dolgotrajnostjo postopka. Velika noč je že zdavnaj mimo, minilo je že leto, nadškofov pa še vedno ni.

Zaradi odsotnosti uradnih informacij, ki jih zaradi zapovedane najstrožje tajnosti, v katerem mora potekati postopek imenovanja katoliških škofov, pravzaprav niti ne sme biti, najbolj sveže »neuradne uradne« informacije izvirajo iz ust kardinala Franca Rodeta. Ta je pred mesecem, ko se je mudil v Sloveniji, razkril, da mu je prefekt kongregacije za škofe Marc Ouellet zaupal, da sta postopka imenovanja ljubljanskega in mariborskega nadškofa šele »v prvi fazi«, v kateri apostolski nuncij Juliusz Janusz šele poizveduje o možnih škofovskih kandidatih. To informacijo nam je včeraj potrdil tudi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference Tadej Strehovec.

Nuncij torej predlogov kandidatov – navadno po tri za vsak izpraznjeni škofovski sedež – še ni posredoval kongregaciji za škofe, čeprav bo jutri od odstopov škofov Stresa in Turnška minilo že leto dni. Njuno imenovanje se s tem pomika v jesen, tudi zato ker »se julija in avgusta do sredine septembra v Vatikanu s tem tako rekoč ne ukvarjajo«, je dejal Rode.

V preteklem letu je bilo imenovanje nadškofov predmet intenzivnega lobiranja ne le v Sloveniji, ampak tudi v Vatikanu in celo pri papežu (denimo decembrski obisk jezuitskega patra Jožeta Robleka pri prefektu kongregacije za škofe in papežu Frančišku), v slovenski javnosti pa je zakrožilo približno ducat imen možnih škofovskih kandidatov.

Med njimi so se – v naključnem vrstnem redu – omenjali župnik župnije na ljubljanskem Viču frančiškan pater Marjan Čuden, vojaški vikar Jože Plut, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, generalni vikar reda kapucinov pater Štefan Kožuh, vatikanski diplomat in apostolski nuncij v Rusiji in Uzbekistanu Ivan Jurkovič, dolgoletni direktor Zavoda sv. Stanislava Roman Globokar in voditelj slovenskih frančiškanov pater Stane Zore. Vsi našteti so menda (bili) v igri za ljubljanskega nadškofa, medtem ko naj bi izpraznjeni sedež mariborskega nadškofa zasedla bodisi profesor biblicistike na mariborski teološki fakulteti Maksimilijan Matjaž bodisi klaretinski pater, bloger in kolumnist Branko Cestnik.

Po besedah Tadeja Strehovca ni bila zaradi imenovanja apostolskih administratorjev (škofov Andreja Glavana in Stanislava Lipovška) verska dejavnost obeh nadškofij v minulem letu v ničemer okrnjena, je pa »odsotnost obeh nadškofov v delu politike in družbe okrepila ideje, da bi morala država z zakonodajo poseči v življenje in delovanje verskih skupnosti«.