Letos 30 milijonov evrov subvencij Eko sklada

Ljubljana – Eko sklad je eden pomembnih virov financiranja gradnje in obnove stanovanj. Na nedavnem sejmu DOM na ljubljanskem gospodarskem razstavišču so tako ponudniki kot energetski svetovalci izgubljali živce, saj so jih obiskovalci zasipali z vprašanji o subvencijah Eko sklada, odgovorov pa še ni bilo. Razpis spet zamuja.

Razpis skladovih subvencij je pravi hit. Medtem ko so vsote, predvidene za kreditiranje, na voljo skozi vse leto, zneski za subvencije skopnijo že sredi leta. Zanimanje fizičnih oseb, ki obnavljajo ali gradijo hišo, in etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb pa je vsako leto večje. Razpis naj bi bil objavljen pred začetkom gradbene sezone (lani je bil konec februarja). Kako kaže, smo povprašali na Eko sklad.

Za zamudo je krivo pozno sprejemanje podzakonskih aktov k novemu energetskemu zakonu, zato je Eko sklad lahko pripravil poslovni in finančni načrt šele v januarju. Februarja ga je dopolnil, zdaj ga usklajuje s pristojnimi ministrstvi. Potem ga morata potrditi še tamkajšnji nadzorni svet in vlada. »Ocenjujemo, da bodo novi javni pozivi za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah objavljeni predvidoma sredi aprila 2015,« odgovarjajo na Eko skladu.

Letos 30 milijonov evrov

Za omenjen razpise je za zdaj predvidenih 28 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega bo šlo 6 milijonov za višje spodbude za energijsko obnovo starejših stanovanjskih stavb na t.i. degradiranem območju. Ker pa sredstva za ta drugi namen iz sklada za podnebne spremembe še niso dokončno določena, pa po zadnjih informacijah Eko sklada v aprila objavljenem razpisu najbrž še ne bo višjih nepovratnih finančnih spodbud za degradirana območja.

Dodatni milijon evrov je predviden še iz sklada za podnebne spremembe, in sicer za zamenjavo starih z novimi malimi kurilnimi napravami za gospodinjstva z najnižjimi dohodki, milijon pa za zamenjavo kurilnih naprav v območjih, ki so zaradi čezmerne onesnaženosti zraka uvrščena v razred največje obremenjenosti. Denarja bo torej več kot lani (ko je bilo za ta namen na voljo 21 milijonov).

Letos naj bi bilo tudi zanimanje še večje kot prejšnja leta. »Občani vsak dan sprašujejo, kdaj bomo objavili nove javne pozive za nepovratne finančne spodbude, saj se je gradbena sezona že začela. Pričakujemo, da bodo višja razpisana sredstva od lanskih zadoščala do konca leta, investitorji pa imajo po podpisu pogodbe o pravici do nepovratne finančne spodbude najmanj 6 mesecev časa za izvedbo naložbe.«

Spodbude lahko pričakujejo vsi, ki bodo pravočasno oddali vloge in bodo izpolnjevali razpisne pogoje. Vloge bodo obdelovali po vrstnem redu prispetja, ne glede na namen. Lani so največ nepovratnih sredstev odobrili za vgradnjo toplotnih črpalk za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje, sledi toplotna izolacija fasad in zamenjava starega z vgradnjo energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva.

Zaostreni pogoji

Je res, da bodo letos pogoje zaostrili? Na Eko skladu pritrjujejo; pri nekaterih ukrepih so spremenili tehnične zahteve (za doseganje večjih prihrankov energije), na primer, zahtevali bodo debelejši izolacijski material pri toplotni izolaciji fasad in streh in leseno zunanje stavbno pohištvo z manjšo toplotno prehodnostjo. Zadnja novost pa je, da letos ne bo subvencij za toplotne črpalke samo za pripravo sanitarne tople vode.

Že lani je bilo nekaj nejasnosti glede toplotnih črpalk; po nekaterih informacijah naj jih ne bi subvencionirali na območjih z razvodi zemeljskega plina, in sicer zato, ker naj bi to zlobirali plinarji. Ne bo povsem držalo, pravijo na Eko skladu. To velja samo za območja občin, ki so sprejele odlok o načrtu za kakovost zraka.

Drugi, sicer manj popularni vir za gradnjo in obnovo so krediti Eko sklada. Letos bodo ponudili 35 milijonov evrov za ugodno kreditiranje okoljskih naložb na podlagi treh ločenih javnih pozivov: za kreditiranje okoljskih naložb občanov, za kreditiranje okoljskih naložb občin in za kreditiranje okoljskih naložb drugih pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov. Pogoj za najem kredita je seveda kreditna sposobnost (ustrezno zavarovanje), kar je včasih problematično. Če ustreznega zavarovanja vlagatelj ne more zagotoviti, kredit pač ne more biti odobren.

Dolgoročna vloga

Eko sklad je tudi pomemben igralec v prihodnji nacionalni stanovanjski politiki, tako pri obnovi zasebnih kot javnih stavb. »Stavbni sektor predstavlja največji potencial za dolgoročno, znatno in stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, tako pri obnovi kot pri gradnji novih stavb,« komentirajo svojo vlogo v Eko skladu. Energijska učinkovitost stavb je ena od prednostnih nalog, izpolniti pa jo bo mogoče tudi s pomočjo subvencij Eko sklada za učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije.

Sklad je od leta 2008 do 2014 izplačal skupaj skoraj 101 milijon evrov nepovratnih sredstev za več kot 68 tisoč naložb. V letih 2011 in 2012 je podobne subvencije razpisal za stavbe v lasti občin, namenjene vzgojno izobraževalni dejavnosti, in za 14 naložb dodelil več kot 5,4 milijona evrov. »Glede na to, da se v prihodnjih letih obeta več sredstev za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud, si bomo prizadevali vlagati tudi v učinkovito rabo energije v javnih stavbah,« dodajajo v Eko skladu.