Tiskane izdaje
Kot smo zapisali v članku Zdaj so javno dostopni še podatki o najemninah, Aleš Perovšek iz geodetske uprave (Gurs) opozarja, da kakovost podatkov za najemne posle v evidenci trga nepremičnin (ETN) ni preverjena, prav tako je negotovo, koliko zavezancev (najemodajalcev) jih ob dejstvu, da je v Sloveniji še vedno veliko črnega najemnega trga, sploh ni oddalo. Kljub temu smo preverili, kaj je mogoče povzeti iz objavljenih podatkov.
Od začetka letošnjega leta so najemodajalci po vsej državi skupaj sklenili malo več kot 6300 poslov s stanovanji, skoraj polovico tega (2995) na območju osrednje Slovenije, sledita Štajerska in Gorenjska, kjer je bilo sklenjenih po dobro desetino vseh poslov. V Ljubljani so najemniki sklenili 38 odstotkov vseh pogodb, v Mariboru približno osem odstotkov. Pri stanovanjskih hišah, s katerimi je bilo v opazovanem obdobju sklenjenih dobrih 700 najemnih poslov, se razmerja nekoliko razlikujejo: na območju osrednje Slovenije je bilo sklenjenih 40 odstotkov vseh pogodb, na Gorenjskem desetina, sledita Štajerska in Obala s po osemodstotnim deležem. Četrtina vseh poslov je bila sklenjena v Ljubljani.
Najemnine za stanovanja v Ljubljani, ki smo jih naključno pogledali v evidenci, so si na mikrolokacijah precej podobne. Na območju fakultet za Bežigradom so bile v zadnjih štirih mesecih sklenjene najpogosteje za od 300 do 400 evrov (površine od 30 do 60 kvadratnih metrov). Podatek, da nekdo za 34 kvadratnih metrov veliko stanovanje plača 70 evrov na mesec, pa verjetno kaže stanje evidence, na katero je opozoril Perovšek.
