Prvi volilni zapleti mešajo želje manjših strank
Zaradi neupoštevanja volilne zakonodaje zavrnjene nekatere liste za volitve v DZ.
Odpri galerijo
Franc Kangler in Aleš Primc sta se pritožila na odločitev, da zavarnjejo kandidatno listo Združene desnice v Novem mestu in Kranju. FOTO: Regent Andrej/Pivk Mavric
Ljubljana – Po tem ko je volilna komisija zavrnila kandidatno listo predvolilne koalicije Združena desnica v dveh volilnih enotah, se je v eni to zgodilo tudi listi Združena levica in Sloga ter delno Stranki slovenskega naroda. Prvi volilni zapleti so posledica neupoštevanja volilne zakonodaje, kar se je na prejšnjih volitvah že zgodilo.
Zakonodaja o volitvah v državni zbor določa, da na posamezni kandidatni listi strank noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotkov od skupnega števila dejanskih kandidatov politične stranke. »Zaradi tega imamo trenutno največ poslank do sedaj. Ne smemo dopustiti, da moški odločajo namesto nas,« meni Violeta Neubauer, predsednica Ženskega lobija Slovenije. Če volilna komisija pri pregledovanju list v posameznih volilnih enotah ugotovi, da stranke 43. člena zakona o volitvah pri sestavljanju kandidatne liste niso upoštevale, listo zavrne.
Po tem ko se je to leta 2011 zgodilo Stranki za trajnostni razvoj Slovenije (TRS), ima pred tokratnimi volitvami z ženskimi kvotami težave koalicija Franca Kanglerja in Aleša Primca Združena desnica v novomeški in v kranjski volilni enoti. Po mnenju Primca so jih izpolnili, vendar volilna komisija jih je zavrnila. »V zakonu je zelo jasno navedeno, da se ocenjuje dejansko število kandidatov in kandidatk, ne pa tega, v koliko volilnih okrajih znotraj volilne enote kandidirajo,« komentira dr. Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete.
Prav tako so listo v celjski volilni enoti zavrnili koaliciji Združena levica (Franc Žnidaršič) in Sloga (Janko Veber), saj so kandidirali s premalo moških. V volilni enoti Postojna pa so potrdili, da so delno zavrnili kandidatno listo Listi Stranke Slovenskega naroda (SSN), saj njihov kandidat ni ustrezal pogoju pasivne volilne pravice, kar pomeni, da ne more biti voljen.
Vrhovno sodišče je odločitev volilne komisije tako v primeru novomeške volilne enote Združene desnice kot Združene Levice in Sloge potrdilo. Če bo odločitev pravnomočna, bodo stranke imele manj možnosti za izvolitev v parlament, poleg tega za poslanca ne bi mogel kandidirati Aleš Primc in Metka Zevnik iz omenjenih spornih volilnih enot. Obe listi sta se pritožili ustavnem sodišču, ki teoretično lahko oceni, da spolne kvote niso v skladu z ustavo, saj posegajo v svobodo združevanja.
Vendar to je glede na prakso malo verjetno, saj ima zakonodajalec široko polje proste presoje, kako bo uredil postopek in pogoje kandidiranja, pojasnjuje Saša Zagorc. Gotovo pa volilni zapleti porajajo vprašanje, ali je namen zakona o večjem vključevanju žensk uresničljiv. Dolgoročno minimalne kvote pri kandidiranju niso prepričljive, meni Zagorc, saj z državno regulacijo nadomeščajo možnost popolnoma avtonomne odločitve o kandidatih v stranki.
S členom niso zadovoljni niti v Ženskem lobiju, pravi Violeta Neubauer. Predlagajo, da obvezen delež kandidatov povečajo na polovico in odpravijo volilne okraje. V štirih volilnih enotah bi stranke na čelo liste morale dati kandidatko, v drugih štirih pa kandidata; vse liste bi morale biti sestavljene po načelu zadrge, torej izmenični zvrstitvi imen kandidatov in kandidatk.
Prav tako bi lahko uvedli dva obvezna preferenčna glasova - enega za kandidatko in enega za kandidata. S tem predlogom bi po mnenju sogovornice odpravili neenakomerno velikost volilnih okrajev, strankam bi odvzeli možnost, da kandidatom namenijo zanje bolj izvoljive okraje, povečali pa bi tudi možnost volivk in volivcev, da si med kandidatkami in kandidati, ki jih sicer predlagajo stranke, izberejo tiste, ki jim najbolj zaupajo.
Zakonodaja o volitvah v državni zbor določa, da na posamezni kandidatni listi strank noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotkov od skupnega števila dejanskih kandidatov politične stranke. »Zaradi tega imamo trenutno največ poslank do sedaj. Ne smemo dopustiti, da moški odločajo namesto nas,« meni Violeta Neubauer, predsednica Ženskega lobija Slovenije. Če volilna komisija pri pregledovanju list v posameznih volilnih enotah ugotovi, da stranke 43. člena zakona o volitvah pri sestavljanju kandidatne liste niso upoštevale, listo zavrne.
Dve ženski niso štiri
Po tem ko se je to leta 2011 zgodilo Stranki za trajnostni razvoj Slovenije (TRS), ima pred tokratnimi volitvami z ženskimi kvotami težave koalicija Franca Kanglerja in Aleša Primca Združena desnica v novomeški in v kranjski volilni enoti. Po mnenju Primca so jih izpolnili, vendar volilna komisija jih je zavrnila. »V zakonu je zelo jasno navedeno, da se ocenjuje dejansko število kandidatov in kandidatk, ne pa tega, v koliko volilnih okrajih znotraj volilne enote kandidirajo,« komentira dr. Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete.
Prav tako so listo v celjski volilni enoti zavrnili koaliciji Združena levica (Franc Žnidaršič) in Sloga (Janko Veber), saj so kandidirali s premalo moških. V volilni enoti Postojna pa so potrdili, da so delno zavrnili kandidatno listo Listi Stranke Slovenskega naroda (SSN), saj njihov kandidat ni ustrezal pogoju pasivne volilne pravice, kar pomeni, da ne more biti voljen.
Vprašanje spolnih kvot
Vrhovno sodišče je odločitev volilne komisije tako v primeru novomeške volilne enote Združene desnice kot Združene Levice in Sloge potrdilo. Če bo odločitev pravnomočna, bodo stranke imele manj možnosti za izvolitev v parlament, poleg tega za poslanca ne bi mogel kandidirati Aleš Primc in Metka Zevnik iz omenjenih spornih volilnih enot. Obe listi sta se pritožili ustavnem sodišču, ki teoretično lahko oceni, da spolne kvote niso v skladu z ustavo, saj posegajo v svobodo združevanja.
Vendar to je glede na prakso malo verjetno, saj ima zakonodajalec široko polje proste presoje, kako bo uredil postopek in pogoje kandidiranja, pojasnjuje Saša Zagorc. Gotovo pa volilni zapleti porajajo vprašanje, ali je namen zakona o večjem vključevanju žensk uresničljiv. Dolgoročno minimalne kvote pri kandidiranju niso prepričljive, meni Zagorc, saj z državno regulacijo nadomeščajo možnost popolnoma avtonomne odločitve o kandidatih v stranki.
S členom niso zadovoljni niti v Ženskem lobiju, pravi Violeta Neubauer. Predlagajo, da obvezen delež kandidatov povečajo na polovico in odpravijo volilne okraje. V štirih volilnih enotah bi stranke na čelo liste morale dati kandidatko, v drugih štirih pa kandidata; vse liste bi morale biti sestavljene po načelu zadrge, torej izmenični zvrstitvi imen kandidatov in kandidatk.
Prav tako bi lahko uvedli dva obvezna preferenčna glasova - enega za kandidatko in enega za kandidata. S tem predlogom bi po mnenju sogovornice odpravili neenakomerno velikost volilnih okrajev, strankam bi odvzeli možnost, da kandidatom namenijo zanje bolj izvoljive okraje, povečali pa bi tudi možnost volivk in volivcev, da si med kandidatkami in kandidati, ki jih sicer predlagajo stranke, izberejo tiste, ki jim najbolj zaupajo.
