Ljubljanski klinični center služi s svojim dolgom

Nabava materiala: če želijo terjatev prodati, morajo dobavitelji naši največji bolnišnici celo plačati stroške knjiženja.

Objavljeno
13. marec 2017 18.52
KLINIČNI ODDELEK ZA PLASTIČNO, REKONSTRUKCIJSKO IN ESTETSKO KIRURGIJO IN OPEKLINE Ljubljana 2.4.2016 [ukc,opekline]
Katja Svenšek
Katja Svenšek

Ljubljana – Izboljšanje razmer v gospodarstvu je izboljšalo tudi reševanje težav zaradi plačilne nediscipline, nekoč največje težave slovenskih podjetij. A ne povsod. Dobavitelji UKC Ljubljana morajo na plačilo še vedno čakati skoraj štiri mesece, če hočejo terjatev prodati, pa jim morajo celo plačati stroške knjiženja. To je nedopustno, pravijo v gospodarstvu.

Proračunski uporabniki morajo račune dobaviteljem poravnati najpozneje v 30 dneh. K temu so zavezani celo dvakrat – z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih in z zakonom o izvrševanju proračunov. A povprečni plačilni roki v UKC Ljubljana so leta 2015 povprečno znašali kar 111 dni, lani pa se po njihovi oceni niso skrajšali.

Gotovo niso edini, ki se ne upoštevajo določenih plačilnih rokov, vendar v oči bode dejstvo, da svojim upnikom zaračunajo morebitno prodajo terjatve. Če je za številna podjetja prodaja terjatev (ko upnik nezapadlo terjatev proda z minimalnim diskontom nekomu, ki je pripravljen na denar počakati do izteka plačilnega roka) povsem ustaljen način pridobivanja sredstev, za upnike UKC Ljubljana te mehanizem ni na voljo zastonj. Če ti želijo terjatev prodati, morajo dolžniku plačati 0,5 odstotka vrednosti terjatve.

Zamujajo s plačilom, pa še računali bi

In kako ti to pojasnjujejo? »Ta dodatni strošek je bil dogovorjen v okviru politike plačevanja obveznosti do dobaviteljev že v preteklosti, in sicer z namenom, da se pokrijejo stroški ročnega poteka knjiženja in dodatnega dela pri usklajevanju in potrjevanju terjatev in obveznosti,« pravijo. »To je njihov problem, ne problem upnika. Pri večmilijonskem računu 0,5 odstotka gotovo ne odtehta nekega administrativnega dela,« pravi Igor Knez, namestnik direktorja službe za zakonodajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). »Z našega vidika je to vsekakor zelo sporna praksa. Sploh, da želi plačilo za prodajo terjatve nekdo, ki zamuja,« je povedal Knez in dodal, da je njihova dolžnost plačati v roku, če kaj, bi bilo prav, da njim upnik zaračuna zamudne obresti. »Vendar so dobavitelji zadovoljni že, če dobijo glavnico,« je povedal. Takšna praksa se zdi nedopustna tudi Obrtni zbornici Slovenije.

UKC Ljubljana je leta 2015 za nabavo materiala namenil 34 odstotkov vseh odhodkov oziroma 154 milijonov evrov. Z dobavitelji jim je pri tem uspelo izposlovati za okoli 144.000 evrov popusta, precej manj kot leto prej, ko je ta znašal 380.000 evrov. »Vrednost popustov je bila precej nižja, ker jih zaradi podaljševanja rokov za poravnavo računov dobavitelji niso več sposobni priznavati,« pravijo v UKC.

V Splošni bolnišnici Celje pojasnjujejo, da kot druge bolnišnice prejemajo mesečne prihodke v treh nakazilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ta niso vedno enaka. Prvo je zaradi plač večje od drugih dveh. Sami so bili v zadnjega pol leta občasno nelikvidni, a ne dlje kot deset dni. »Sicer pa je plačilni rok za javne zavode in s tem tudi za našo bolnišnico 30 dni,« so pojasnili.

»Dolg dobaviteljem je najcenejši kredit«

»Običajno ni, se pa dogaja,« je o zaračunavanju stroška prodaje terjatev pojasnil predstavnik ene od družb za odkup terjatev, ki je želel ostati neimenovan. Praksa naj bi bila bolj kot v javnem sektorju pogosta v zasebnem, še posebno pri trgovcih, kjer naj bi ti stroški znašali do 1,5 ali dva odstotka terjatve. Nekateri naj bi imeli za preknjižbo postavljene fiksne stroške, na primer v višini 50 evrov, pogosto naj bi zahtevali tudi podaljšanje plačilnega roka. »Dolg do dobaviteljev je preprosto najcenejši kredit,« pojasnjuje.

Prihajajo kazni za zamudnike

Ministrstvo za finance bo javne porabnike k spoštovanju rokov predvidoma zavezalo z novim zakonom o javnih financah. Kot so navedli v predlogu zakona, bodo s tem upravičencem do javnih sredstev in gospodarskim subjektom zagotovili pravočasno poravnavanje obveznosti, saj bo za neplačevanje obveznosti v zakonsko določenih rokih zagrožena kazen.