Ljudem s socialnega roba država zagotavlja brezplačno pravno zaščito

Eden od ukrepov socialne države za uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti je dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP). Do nje je v skladu z zakonom upravičen tisti, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine ne bi zmogel kriti stroškov sodnega varstva, ne da bi s tem sebe ali svojo družino še bolj pahnil na socialni rob.

Nekateri tovrstno pomoč enačijo z zagovornikom po uradni dolžnosti, a gre za dve povsem različni obliki pravnega zastopanja. Zastopanje po uradni dolžnosti je predvideno, če za kaznivo dejanje grozi več kot osem let zapora, in tudi za druge primere, ki jih določa zakon. Stroški uradno postavljenega zagovornika bremenijo proračun, razen če sodišče obtožencu, ki je spoznan za krivega, naloži njihovo plačilo.

Da nekdo pridobi brezplačno pravno zastopanje, se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov zagotavljanja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 48 zneskov minimalnega dohodka. Višina minimalnega dohodka znaša od letošnjega januarja 288,81 evra.

Za več vrst zastopanja in svetovanja

Na ministrstvu za pravosodje so nam pojasnili, da se BPP v isti zadevi lahko dodeli za več vrst pravnega svetovanja in zastopanja, in sicer za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah, za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave, za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo in pred mednarodnimi sodišči, za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za presojo ustavnosti kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Prošnjo za brezplačno pravno pomoč je treba poslati na posebnem obrazcu, ki je dostopen na spletni strani sodišč in pravosodnega ministrstva, ali pa prosilec prošnjo oblikuje sam. Naslovi jo na pristojno sodišče ali na okrajno sodišče, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. Ko pristojna služba za BPP preveri izpolnjevanje pogojev, o odobritvi brezplačne pravne pomoči odloči predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje.

Po podatkih ljubljanskega okrožnega sodišča so od leta 2011 do začetka letošnjega leta prejeli skupaj 17.601 prošnjo za dodelitev BPP, kar je v povprečju 3520 prošenj na leto. Od tega je sodišče 10.165 prošnjam ugodilo. Stranke najpogosteje vlagajo prošnje za dodelitev BPP v pravdnih, družinskih in kazenskih zadevah. Sodišča se sicer zavzemajo za spremembo zakonodaje, in sicer so že večkrat izrazila mnenja, da bi se procedure dodeljevanja BPP izvajale zunaj sodišča.

BPP v vseh njenih oblikah izvajajo samostojni odvetniki ter odvetniške družbe pa tudi notarji, in sicer v zadevah, ki jih opravljajo po zakonu, ki ureja notariat. Druge osebe izvajajo le BPP v obliki pravnega svetovanja, vendar morajo predhodno pridobiti še soglasje pravosodnega ministra. Prosilec si lahko sam izbere odvetnika. Če tega ne stori, mu ga pristojni organ določi po abecednem redu s seznama, ki ga za vsak območni zbor posebej predloži Odvetniška zbornica Slovenije.

»Goljufi« morajo denar vračati

Upravičenec mora pogoje za dodelitev BPP izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta dodeljena. Zato strokovne službe izpolnjevanje pogojev preverjajo tudi naknadno. Še posebej je strokovna služba dolžna začeti postopek preverjanja, če se seznanijo s kakšnimi okoliščinami, ki bi kazale na to, da upravičenec do BPP pogojev zanjo več ne izpolnjuje (na primer, da jih na to opozori nasprotna stranka v postopku, za katerega upravičenec prejema BPP). Če se ugotovi, da upravičenec ne izpolnjuje pogojev in da torej prejema pomoč neupravičeno, izdajo odločbo, s katero mu pravica do BPP preneha, prav tako se mu naloži povrnitev vseh že izplačanih stroškov za BPP.

Na Odvetniški zbornici Slovenije pravijo, da posebej evidence o pritožbah zoper odvetnike, ki opravljajo BPP, ne vodijo, največkrat pa dobijo pritožbe zaradi neodzivnosti odvetnikov, bodisi stranke zatrjujejo nevestno delo bodisi neupravičeno zaračunavanje.