Tiskane izdaje
Slovenija si je v resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva zadala, da bo do leta 2020 pomoči na domu deležnih že 3,5 odstotka prebivalcev nad 65 let ali 14.000 uporabnikov. A cilj se vztrajno izmika.
Starejših od 65 let je že 17,5 odstotka ali 360.000 Slovencev, pomoč na domu pa je konec leta 2013 koristilo le 6540 od njih. Njihovo število vztrajno pada tudi zaradi države, ki najcenejše izvajalce, centre za socialno delo (CSD), odvrača od pomoči na domu. Tačas ko se država ubada z vprašanjem, kako zadostiti ciljem iz resolucije, število uporabnikov že drugo leto zapored upada: lani jih je bilo 43 manj kot leto prej.
Podatku se ne moremo čuditi, saj država s tem, ko centrom, ki so med najugodnejšimi izvajalskimi organizacijami, priporoča, naj storitev pomoči na domu opuščajo, uporabnike tako rekoč peha k dražjim izvajalcem pomoči na domu − zlasti k domovom za starejše.
Še pred desetletjem so bili CSD glavni ponudniki pomoči na domu, zdaj so še v dobri polovici občin. Priporočilo o opuščanju pomoči na domu, smo izvedeli na ministrstvu za delo, izhaja iz vizije razvoja domov za starejše kot centrov za starejše. Samo v zadnjih sedmih letih je omenjeno socialnovarstveno storitev po podatkih ministrstva opustilo osem centrov od 45. Na drugi strani je naraslo število drugih izvajalcev. Skupaj jih je 82: pred sedmimi leti je pomoč na domu nudilo 15 domov za starejše, zdaj 24, in devet zasebnih izvajalcev s koncesijo, zdaj 19; poleg njih storitev nudita še dva specializirana zavoda. V državi je v okviru mreže javne službe 900 izvajalk pomoči na domu.
Trije brez pomoči
Organizacija pomoči na domu je v pristojnosti občin, ki so jo dolžne subvencionirati najmanj do polovice. Od 19,7 milijona evrov so zanjo lani namenile 14,5 milijona ali pol milijona manj kot leto prej.
Konec leta 2013 je pomoč potekala v 208 od 211 občin; v enajstih ni bilo niti enega uporabnika. Občini Jezersko in Osilnica imata pogodbo za izvajanje pomoči na domu s CSD, a je v praksi ne izvajata, Horjul pa je javni razpis za podelitev koncesije objavil te dni; storitev bodo začeli izvajati predvidoma novembra.
Ministrstvo bo občine, ki pomoč na domu zagotavljajo le formalnopravno − ker da ni potreb po njej −, vzelo pod drobnogled: »Gre za manjše, bolj ruralne občine, kjer je medgeneracijsko sobivanje bolj izrazito. V kratkem nameravamo preveriti stanje. Če je v neki občini upravičenec do pomoči na domu, ki bi storitev želel prejemati, a mu je občina ne nudi, bomo zahtevali, da mu to takoj omogoči.«
Deset evrov razlike
Dobra novica za uporabnike, ki jih je pomoč na domu lani v povprečju stala 5,12 evra na uro, je, da je vsaj doslej veliko občin pomoč na domu subvencioniralo v višjem obsegu od zakonskega (v povprečju 76-odstotno). A v nedogled stroškov tudi občinski proračuni ne bodo zmogli. Med občinami so že zdaj velike razlike v subvencijah. Celotni stroški pomoči na domu so lani v povprečju znašali 16,91 evra. Po podatkih Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV) sta najvišje stroške storitve na uro imela Škocjan (23,68 evra) in Loška dolina (23,60 evra), najnižje pa Rogatec (13,30 evra) in Lovrenc na Pohorju (13,37 evra). Velike so tudi razlike znotraj regij.
Največji je v regiji Jugovzhodna Slovenija: celotni stroški pomoči v Metliki znašajo 13,59 evra, v Škocjanu pa deset evrov več. Razlike so najmanjše v spodnjem Posavju in na Koroškem: 85 centov oziroma evro na uro. Lani je uporabnik pomoči na domu ob delavnikih plačal v povprečju 5,12 evra na uro. Za 21 centov dražja je bila pomoč ob sobotah, kar za dober evro in 30 centov je poskočila ob nedeljah (na 6,48 evra), ob praznikih pa na 6,76 evra. Po podatkih IRSSV so najvišjo povprečno ceno za pomoč na domu lani zaračunavali domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi (5,60 evra), sledijo zasebniki s koncesijo občine (5,49 evra), CSD (4,77 evra) in specializirani zavodi za pomoč na domu (4,31 evra). Najvišje povprečne celotne stroške storitve na uro so med javnimi zavodi imeli CSD (16,96 evra).
V štirih občinah zastonj
Za uporabnika je ura pomoči na domu najdražja v Loškem Potoku, kjer stane kar 9,69 evra, sledi Mengeš z 8,63 evra. Za uporabnike na Brezovici, Igu, Škofljici in v Odrancih je pomoč brezplačna oziroma jo v celoti krijejo občine. V veliki večini občin uporabniki za pomoč plačujejo med 3,5 in 6,5 evra na uro. Ugodne cene veljajo na socialno šibkejšem vzhodu: v Benediktu, Cerkvenjaku, Lenartu, Sveti Trojici v Slovenskih goricah, v Sveti Ani in v Svetem Juriju v Slovenskih goricah, kjer uporabnik za uro pomoči odšteje 2,81 evra. Na zahodu države je izjema Bovec, kjer je ura pomoči dva centa več − 2,83 evra. Na Goriškem so imeli lani najnižjo povprečno (4,49 evra), najvišjo so imeli na jugovzhodu (6,06 evra), razpon cen pa je za uporabnike najvišji v Osrednji Sloveniji: prebivalec Mengša zanjo plača kar 8,63 evra več kot »sosed« iz Brezovice.
