Šola in občina Kranj se požvižgata na zakon in kadrujeta po svoje

Ljubljana – Na Ljudski univerzi Kranj so kadrovali nezakonito, je ugotovila inšpekcija. Še preden je ta izdala poročilo, je Mestna občina Kranj spremenila ustanovitveni akt šole – prav tako, kot kaže, nezakonito. Kljub temu da je pravno mnenje, na katerega je opozorila inšpektorica, znano že več kot tri mesece, ga na šoli in občini očitno ne upoštevajo.

Inšpektorat za šolstvo in šport je oktobra na podlagi pobud opravil nadzor na Ljudski univerzi Kranj. Ugotovil je, da imenovanje Mateje Šmid za v. d. direktorice »ni zakonito«, je razvidno iz decembrskega poročila. Šmidova ni dobila »večine glasov vseh članov«, kot določa zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (po takrat veljavnem ustanovitvenem aktu je imel svet pet članov), ampak sta glas zanjo oddala zgolj dva od štirih navzočih članov.

To naj bi bilo po besedah predsednice sveta Ane Pavlovski v skladu z internimi pravili šole iz leta 2002, ki določajo, da je, če je enako število glasov za in proti, sprejeta tista odločitev, ki jo je podprla predsednica sveta, torej Pavlovskijeva sama. In bili so prepričani, še zatrjuje, da so interni akti usklajeni z zakonodajo.

Inšpekcija: Pravila nezakonita

Toda niso, je jasno iz pravnega mnenja ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je zapisano v poročilu inšpekcije. Z internimi akti je namreč »mogoče urejati drugače le tista vprašanja, ki jih zakon izrecno ne ureja in napotuje na njihovo ureditev v podzakonskih oziroma internih aktih posameznega zavoda«. Prav tako noben od pristojnih zakonov »ne dopušča preferiranja glasu« katerega koli člana sveta. Zato je inšpektorat Ljudski univerzi decembra »predlagal«, da imenovanje v. d. direktorice izvede po pravilih, torej z večino glasov vseh članov sveta.

Na začetku januarja je bila Šmidova spet imenovana, in to s štirimi glasovi. Toda ustanovitveni akt šole in s tem sestava sveta se je v tem času spremenila, pri čemer je sodelovala Mestna občina Kranj z županom Mohorjem Bogatajem na čelu, ki je ustanoviteljica Ljudske univerze. Le slab mesec in pol po »nezakonitem« imenovanju Šmidove je namreč na predlog župana kranjski mestni svet po skrajšanem postopku spremenil ustanovitveni akt. Po novem ima svet zavoda šole zgolj štiri člane, in sicer po dva predstavnika ustanovitelja in delavcev zavoda, ter ne več tudi predstavnika odraslih, ki se izobražujejo na šoli.

Poleg tega so v ustanovitvenem aktu dodali, da je svet zavoda sklepčen, »če je navzočih več kot polovica vseh članov zavoda«. In da se »v primeru neodločenega izida glasovanja o predlogu sklepa šteje, da je sprejeta odločitev, za katero je glasoval predsednik sveta oziroma njegov namestnik v primeru odstotnosti predsednika«, ki sta lahko imenovana le med predstavniki občine. Ta sprememba naj bi bila nujna, ker se sej sveta zavoda ne udeležujeta predstavnici delavcev in s tem »zavestno preprečujeta in ovirata delo«, je zapisano v gradivu za sejo mestnega sveta. Toda spremembe odloka gredo v smeri internega pravilnika šole, o katerem je inšpekcija ugotovila, da je nezakonit. Je torej nezakonit tudi mestni odlok?

Pirnat: Odlok nezakonit

Dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete pritrjuje pravnemu mnenju ministrstva. Določbe člena zakona namreč »ni mogoče razumeti drugače, kot da zahteva absolutno večino za odločanje sveta zavoda in da lahko le zakon določa drugačen način njihovega odločanja«. To pomeni, da so omenjene določbe odloka »v nasprotju z zakonom«, ker omogočajo, da je »odločitev sveta sprejeta z le dvema glasovoma od štirih – večina od štirih glasov so trije –,« ne glede na to, da odločilni glas daje predsedniku ali njegovemu namestniku.

To zahteva odgovor tako šole kot občine. Pri tem spomnimo, da sta Ljudska univerza Kranj in občina oziroma njena predstavnica v svetu zavoda Pavlovskijeva s pravnim mnenjem ministrstva, v katerem je jasno zapisano, kaj se sme določati v podzakonskih aktih in kaj ne, seznanjeni že več kot tri mesece. Pavlovskijeva kljub temu vztraja, da so spremembe mestnega odloka »v celoti usklajene z zakonom«, temu primerno pa bodo uskladili tudi pravila šole. Na občini pa odgovarjajo, da inšpektorat ni ugotovil, da je veljavni odlok nezakonit. Kar je res, saj tega niso niti proučevali, pozabijo pa na pravno mnenje v njem, ki bi ga sicer morali kot organ, ki je odgovoren za pripravo zakonodaje na občinski ravni, poznati sredi noči. Tako kot namerno prezrejo celotno stališče Pirnata, s katerim smo jih seznanili, tudi: »Poudarjam, da morajo biti odloki občine v skladu z zakonom.«

In kaj bo storila inšpekcija, ki je nepravilnost, sicer le na šoli, ugotovila. Januarja so prejeli dopis šole, »v katerem je v. d. direktorice (torej Mateja Šmid, op. p.) poročala, da je svet zavoda obravnaval navedeni predlog in spet, s štirimi glasovi podpore, imenoval Matejo Šmid za v. d. direktorice.« S tem je njihovo delo, sodeč po odgovoru, končano. Ali je nov pravilnik šole zakonit, jih očitno ne zanima. Gre pa za šolo, ki ima deset redno zaposlenih, od tega le štiri za polni delovni čas, a kljub temu omogoča osnovne-, srednje-, višje- in visokošolske študijske programe ter tečaje različnih tujih jezikov.