Lov na kormorane spet odprt

Tolmin – Ministrstvo za okolje je pred dnevi izdalo petletno odločbo za odstrel in plašenje kormoranov ob ribiških vodah. Ribiči so naposled zadovoljni in upajo, da bo ukrep ublažil škodo. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic (Dopps) so prav tako zadovoljni, da je odločba večletna, a poudarjajo, da bo neučinkovita.

Po dveh protestnih pismih Ribiške zveze Slovenije (RZS) vladi in po posebnem sestanku parlamentarnega odbora za kmetijstvo je po nekaj letih država vendarle dala soglasje za plašenje in odstrel ribojede ptice. »Spet smo sicer nekoliko razočarani, ker je odločba prišla po tem, ko je precej kormoranov znova pri nas, po drugi strani pa smo zadovoljni, da je zdaj odločba izvršljiva. Ribiči bomo naredili vse, da zavarujemo osiromašene vode in ribe. Nekatere so že na rdečem seznamu. To pa bi moralo zadovoljiti tudi državo,« je najprej povedal predsednik RZS Miroslav Žaberl.

Miroslav Žaberl, RZS. Foto: Dokumentacija Dela

Odločba velja pet let in dovoljuje odstrel 139 kormoranov (a ne več kakor pet odstotkov lokalne populacije) na leto in plašenje, večinoma, na območjih, kjer ne prezimujejo druge vrste ptic in ki niso posebej zavarovana. Koliko kormoranov lahko ribiči s pomočjo lovskih družin zdaj odstranijo iz narave, pa za Žaberla niti ni pomembno: »Odstrel je zgolj sekundarna posledica, kjer plašenje ne bo učinkovito. Prepričani smo, da se bo problem kormorana ublažil, območja, kjer plašenje ni dovoljeno, pa bodo ostala degradirana, zato bomo tam od države zahtevali znižanje koncesije.«

Ogrožene lipanske vode

Ribiči navajajo, da je varovanje ptic še posebej pomembno na alpskih rekah in drugih vodah, kjer domujejo postrvi ter še posebej lipani, podusti in platnice. »Menim, da bi morali na lipanskih vodah uveljaviti trajno odločbo plašenja in odstrela kormorana. Dolgoročno ni vzdržno, da stalež lipana komaj vzdržujemo s pomočjo ribogojnic,« je prepričan Dušan Jesenšek, gospodar in vodja ribogojstva Ribiške družine Tolmin, kjer so kormorani ponekod povsem zdesetkali populacije lipana: »Stanje se je v zadnjih letih spet poslabšalo, dolgoročna odločba pa nam daje možnost, da se pravočasno organiziramo. Bil je skrajni čas.«

V Sloveniji zadnjih nekaj let prezimuje okoli 2500 kormoranov. Od leta 2004 se odločba o odstrelu zaradi pritožb ni izvajala štirikrat, od tega zadnji dve leti.

Odločba strokovno nedodelana

Direktor Zavoda za ribištvo Slovenije Dejan Pehar upa, da bodo strokovne podlage, ki so jih pripravili na željo agencije za okolje, zdaj zalegle. »Zaščita drstišč in avtohtonih vrst je nujna. Ne gre namreč zgolj za ekonomsko škodo v ribolovu, temveč predvsem za okoljsko škodo. Odločba ne daje dovoljenja, da bi ubili prav vse ptice, ki jih vidimo, toda v določeni meri ne gre drugače, če želimo imeti ribe v vodi,« je pojasnil.

Tomaž Jančar, Dopps. Foto: Dokumentacija Dela

Doslej je odstrelu in plašenju nasprotoval Dopps, ki pa mu je ministrstvo za okolje in prostor na drugi stopnji pritožbo zavrnilo. Društvu zdaj ostane le še upravni spor, ki pa ne zadrži izvajanja odločbe. V Doppsu so sicer petletno odločbo pozdravili, vendar opozarjajo, da ni pripravljena strokovno. »Doslej se je to delalo vsako leto, kar je bila nepotrebna izguba časa. Žal je dovoljenje strokovno nedodelano in ne bo imelo učinka za varstvo rib. Odvračanje kormoranov je namreč lahko učinkovito le, če se izvaja intenzivno in če je omejeno na ključne odseke ribiških voda. V tem primeru se kormorani naučijo, da se morajo tem odsekom izogibati, in ribe so tako obvarovane. Arso pa je dovolil ubijanje kormoranov na kar 982 kilometrih rek, tudi na mnogih odsekih, ki za varstvo rib niso ključni, so pa pomembni za varstvo ptic. Tu je ukrepe nemogoče izvajati dovolj intenzivno, da bi se jim kormorani izogibali,« je prepričan ornitolog in vodja varstveno-ornitološkega sektorja Tomaž Jančar.

Dopps ima sicer mesec dni časa, da sproži nadaljnje pravne postopke. »Odločili se bomo po posvetovanju s pravniki,« je napovedal Jančar.