Lovci iz rezervata v inšpekcijskem postopku

Tomišeljskih lovcev ne opravičuje, da kartni del katastra še ni usklajen.

Objavljeno
15. november 2013 21.21
imo/TRIP-VELENJE
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Ljubljana – Okoljski inšpektorat je uvedel inšpekcijski postopek zoper lovce, ki so lovili v naravnem rezervatu Iški morost. Glede na pojasnila z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) bi lovci Lovske družine Tomišelj (LD) morali vedeti, da lovijo na nelovni površini.

Iški morost je sicer edino območje barja, v katerem lov ni dovoljen. Člane LD Tomišelj so sredi oktobra med izvajali lova v tem naravnem rezervatu zalotili člani Doppsa. Dopps, ki je upravljavec rezervata, je o dogodku obvestil policijo in okoljski inšpektorat, s katerega so pojasnili, da so uvedli inšpekcijski postopek, ki pa je še v teku. Za enak domnevni prekršek, storjen že leta 2011, je Dopps prav tako obvestil inšpektorat, vendar o postopku ali ugotovitvah takrat niso bili obveščeni.

Uredba in zakon sta usklajena

Predsednik LD Tomišelj Lado Bradač, tudi podpredsednik Lovske zveze Slovenije, je po dogodku oktobra za Delo zatrdil, da uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje in Zakon o divjadi in lovstvu nista usklajena, lov pa da so izvajali na lovnem območju oziroma v skladu s kartami ZGS, na katerih pa območje Iškega morosta ni označeno kot nelovno območje.

Z ministrstva za kmetijstvo in okolje so zanikali, da bi bila uredba o krajinskem parku in lovski zakon v vsebinskem neskladju. Uredba temelji v zakonu o ohranjanju narave, ki ji daje pravno veljavnost v odnosu do zakona o divjadi in lovstvu. Zakon o ohranjanju narave namreč prepoveduje ali omejuje lov na zavarovanih območjih. Ne glede na to pa tudi sam lovski zakon določa, da so nelovne površine tiste površine, na katerih je lov iz naravovarstvenih razlogov trajno prepovedan.

Zavod ni posodobil kart

Drži pa, da ZGS, ki je zadolžen za vodenje katastra lovišč ter tovrstne podatke v pisni in kartni obliki, kart ni posodobil. Razlog je, da je bila uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje sprejeta leta 2008 po izdelavi katastra lovnih in nelovnih površin, ki se ga izdela ob podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Odgovora na vprašanje, zakaj po uredbi o krajinskem parku karte niso bile spremenjene, nismo dobili. Glede na pojasnilo z ZGS, da se (ne)lovne površine na novo določijo pred podelitvijo koncesij za trajnostjo gospodarjenje z divjadjo, pa je moč sklepati, bo ZGS kartni del katastra prilagodil šele leta 2024, ko bodo koncesije na novo urejali.

Omejitve bi morali poznati

Ne glede na to, da so karte neustrezne, pa bi lovci omejitve dejavnosti v loviščih morali poznati. Navedene so, kot je pojasnil Miha Marenče iz ZGS, v Lovsko upravljavskem načrtu za IV. Notranjsko lovsko upravljavsko območje za obdobje 2011–2020. Ta vsebuje tudi prilogo o zavarovanih območjih z varstvenimi režimi, v njej pa je jasno navedena uredba o krajinskem parku in omejitvah v njem. Na vprašanje Dela, ali soglaša s tem, da bi lovci ne glede na karte morali vedeti, da lovijo v nelovnem območju, Lado Bradač ni odgovoril.