Lovstvo rešeno v škodo lastnikov

Ljubljana – V Združenje večjih gozdnih posesti, ki so ga ustanovili spomladi, se je do zdaj povezalo dvanajst posesti s skupaj 30.000 hektarjev gozdov. Največja članica je gospodarska družba ljubljanske nadškofije Metropolitana, ki po naših podatkih gospodari s približno 5700 hektari.

Od začetnega zastopnika Jurija Rudeža, ki upravlja 1500 hektarov gozdov na Ribniškem, je predsedovanje pred kratkim prevzel Staš Javornik, lastnik 350 hektarov gozdov na Dolenjskem in v Beli krajini. Že prva predsednika kažeta, da hočejo v združenju povezati le največje gozdne posesti, a brez državnih.

Kakšni so pogoji za včlanitev v združenje?

Pogoj je enotna posest najmanj 200 hektarov gozdnih zemljišč v Sloveniji. Za zdaj je v združenju dvanajst posesti s približno 30.000 hektarov gozdov, ker pa smo se šele dobro ustanovili, smo pri promociji še na začetku. V združenje vabimo vse z več kot 200 hektari gozda. Razen države.

Kakšni so vaši glavni cilji?

Zastopali bomo interese naših članov, pospeševali razvoj gozdarstva kot sestavnega dela razvoja podeželja, prizadevali si bomo za napredek pri upravljanju gozdov ob upoštevanju trajnosti in spoštovanju ekosistemskih omejitev. Pripravili bomo stališča do gozdarske zakonodaje, skrbeli za izobraževanje naših članov, jim zagotavljali podporo pri upravljanju in popularizirali aktivno upravljanje gozdov, pomen gozdov, gozdarstva, podeželja in gozdnih proizvodov, predvsem lesa.

Drži, da nameravate predlagati spremembe zakona o gozdovih oziroma celo povsem nov zakon?

Zakonodajo o gozdovih dobro poznamo, a jo hočemo skupaj s strokovnjaki še dodatno proučiti. Nato bomo pripravili stališča do zakona o gozdovih. Že 22 let ni bil deležen večjih sprememb. Za podrobnejšo predstavitev predlogov sprememb pa je še prezgodaj.

Kako nameravate dosegati svoje cilje?

Konstruktivno in korektno. Želimo si argumentiranih razprav s političnimi odločevalci in drugimi deležniki. Številni se pri nas premalo zavedajo, da bodo cilji glede razvoja gozdov lahko doseženi le, če se bodo z njimi strinjali tudi lastniki gozdov. Širši javnosti želimo predstaviti, da trajnostno naravnano aktivno upravljanje gozdov ne ogroža gozdnih ekosistemov, omogoča pa razvoj gozdarskega podjetništva. In od tega ima koristi tudi širša družba.

Vas kot potencialni posel zanimajo tudi nelesni gozdni proizvodi?

Nas zanima gozd precej širše kot le skozi trženje lesa. Toda pri trženju drugih gozdnih proizvodov in storitev gozda smo za zdaj premalo poslovno iniciativni. To je predvsem posledica zakonodaje, ki je pri trženju nelesnih gozdnih proizvodov, kot so divjad, plodovi, zelišča, gobe in še kaj, v celoti prezrla lastniški vidik.

To pomeni, da hočete doseči spremembe na področju lova in kakšne?

V tej fazi lahko o lovstvu rečemo, da so številni problemi nezadovoljivo rešeni v škodo lastnikov gozdov; denimo oteženo pomlajevanje v gozdovih zaradi škode po divjadi, ki v gozdu ni ustrezno ovrednotena, zato si želimo, da politika čim prej začne spreminjati zakonodajo.