Lubadar odnesel 60 milijonov evrov

Bled – Letos je lubadar po grobih ocenah uničil za 1,5 milijona kubičnih metrov dreves in s tem povzročil za več kot 60 milijonov evrov škode. Samo na zgornjem Gorenjskem je uničenega za dve površini Blejskega jezera gozda. Če lastniki ne bodo pospravili lesa, se lahko prihodnje leto lubadar še bolj razširi.

»Podatki o obsegu napadenih dreves na zgornjem Gorenjskem dosegajo zgodovinske vrednosti. Razmere so obupne in kritične,« je dejal vodja blejske enote zavoda za gozdove Andrej Avsenek in izpostavil, da je največ napadenega drevja na območju Bohinja. Na zgornjem Gorenjskem je škodljivec uničil za več kot 130.000 kubičnih metrov lesa, pri tem je nastalo najmanj štiri milijone evrov škode. Avsenek se boji, da se bo prihodnje leto lubadar še bolj razširil ne le na Gorenjskem, ampak v celotni Sloveniji. V treh tednih se kakovost napadenega lesa zniža in se njegova vrednost zmanjša za skoraj polovico, z 80 na 45 evrov za kubični meter.

Lubadar se je v tolikšnem obsegu razvil zaradi prepočasnega spravila v lanskem žledu poškodovanega drevja, vročega in sušnega poletja, manjše skrbnosti pri poseku drevja in rasti smreke na neustreznih rastiščih, je dejala vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov z blejske enote zavoda za gozdove Vida Papler Lampe. Hitrejšo sanacijo ovirajo predvsem pomanjkanje izvajalcev, nizka odkupna cena, počasen odkup, medsebojni spori, našteva Avsenek in dodaja, da je vse večja potreba po gradnji gozdnih vlak.

Rešujejo jih Avstrijci

Doslej so lastniki posekali za 90.000 kubičnih metrov lesa, iz gozdov na zgornjem Gorenjskem pa morajo odstraniti še za okoli 40.000 kubičnih metrov lesa. Okoli 70 sekaških ekip, ki z lastniki čistijo gozdove, lahko sanira okoli tisoč kubičnih metrov poškodovanih dreves na dan. »Hvala bogu, da imamo Avstrijce, ki poškodovan les odkupujejo,« je o nezmožnosti, da bi les prodali in predelali v Sloveniji, dejal Avsenek. Večina lastnikov se sama loti sanacije. Od 29 začetih postopkov za izvršbo (proti lastnikom, ki niso očistili gozda) so uresničili le tri, saj so drugi lastniki gozd sanirali in se izognili globi od 500 do tisoč evrov.

Med problemi je Avsenek izpostavil predvsem veliko število lastnikov gozdov, od katerih nekateri sploh ne vedo, kje imajo gozd. Veliko od 9000 lastnikov na tem območju ni usposobljenih za delo v gozdovih, premalo je tudi izvajalcev, ki čistijo gozdove. Hkrati je poudaril velik pomen delovanja gozdarske službe, ki lahko sproti odkriva nova žarišča lubadarja in čemur bodo dali prednost prihodnjo pomlad.

Hkrati že razmišljajo, da bi se smreka, ki je tarča napada lubadarja, dolgoročno umaknila iz gozdov in bi jo nadomestili z bolj odpornimi tradicionalnimi vrstami listavcev, ki lastnikom prinašajo manj dobička, med iglavci pa bi bil primeren macesen, je povedal Avsenek.