Lubadarja odkrivajo z daljnogledi

Slovenj Gradec – Podlubniki, zaradi katerih je za posek v državi označenih več milijonov kubičnih metrov lesa, ne prizanašajo niti gozdovom na Koroškem. Na območju slovenjgraške enote zavoda za gozdove so do včeraj za posek označili že 46.120 kubičnih metrov pretežno nižinskega smrekovega gozda, kar je skoraj dvakrat več kot v istem obdobju lani, ko so odredili posek 27.400 kubičnih metrov.

Najhuje je v občini Slovenj Gradec, kjer so se podlubniki pojavili na območju Golavabuke, Brd, Sel in Podgorja pri Slovenj Gradcu. »Večje žarišče v Mežiški dolini je v okolici Mežice. V Dravski dolini so podlubniki prizadeli gozdove na območju Orlice, Primoža nad Muto, Primoža nad Vuzenico in Pernic. V Dravogradu so se pojavili v Libeličah, na Ravnah na Koroškem v gozdovih na Navrškem Vrhu, v Mislinji pa na območju Šentilja pod Turjakom,« pove Milan Tretjak, vodja slovenjgraške enote ZGS.

Kljub vse večjim in številčnejšim napadom podlubnikov jih na Koroškem še obvladajo. »Lastniki gozdov so izjemno odzivni, čeprav so jih vsakoletni napadi že izčrpali, pa tudi materialno prizadeli, saj jih je veliko ostalo brez večjih površin gozda,« pravi Tretjak. Najučinkovitejši ukrep proti škodljivcem je sanitarna sečnja, pri kateri lastnikom v okviru zakonskih možnosti pomagajo s strojno sečnjo in mletjem sečnih ostankov. »Izkušnje kažejo, da moramo pri sanitarni sečnji poseči tudi v zdrav gozd. Lastniki včasih težko razumejo, zakaj mora zaradi podlubnikov pasti tudi kakšno zdravo drevo,« pove Tretjak.

Drevesa napadena z vrha

Podlubniki so letos na Koroškem napadli v kombinaciji, kot je še ni bilo (veliki in mali smrekov kapar, veliki in mali smrekov lubadar) in na način, kot mu gozdarji in lastniki gozdov še niso bili priča. »Podlubniki uničujejo drevesa z vrha. To pomeni, da od spodaj navzgor težko vidiš, kaj se dogaja. Lastniki gozdov tako od daleč, z višine, če je to mogoče, z daljnogledi opazujejo, v kakšnem stanju so drevesa,« pravi Tretjak. 

Če napad podlubnikov odkrijejo pravočasno in je takšen tudi posek, lastnik dreves ni oškodovan pri ceni. Če pa sečnja ni pravočasna, je za posekano prizadeto drevje mogoče iztržiti komaj tretjino tržne cene. »Večino posekanega lesa kupijo Avstrijci. Če smo nanje včasih jezni, ker nam odpeljejo kakovosten les, smo jim zdaj hvaležni, da odkupijo tudi prizadetega, saj ne bi imeli kam z njim,« priznava Tretjak.

Med vzroki za tolikšen napad podlubnikov, ki ga niso pričakovali, Tretjak navaja predvsem vročino in sušo. V ekstremnih vremenskih razmerah, ki prizadenejo imunski sistem dreves, smreki podlubnikov ne uspe več zalivati s smolo, zato drevo postane zanje lahka tarča.

Osnutek zakona obtičal pri Židanu

V boju s podlubniki bi lahko bili še bolj učinkoviti – tako Tretjak, če bi vlada sprejela zakon o ukrepih za odpravo posledic škode zaradi podlubnikov. Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije ga je že marca poslala ministru Dejanu Židanu, a se o njem še ni izrekel. Zakon bi pospešil odpravo posledic škode, lastniku pa bi prinesel odškodnino v višini pet evrov za kubični meter poškodovanega lesa in ga oprostil plačila dohodnine od sredstev, ki bi jih prejel za obnovo gozda. Osnutek zakona predvideva tudi hitrejši poseg v gozd v primeru, da se mora zaradi sanacije v gozdu zgraditi nova ali obnoviti obstoječa vlaka brez pridobivanja projektnih pogojev in soglasij pristojnih soglasodajalcev.