Tiskane izdaje
Koper – Novi mostni dvigali za pretovor zabojnikov na vagone, ki so ju danes predstavili v Luki Koper, bosta spravili »v zadrego« že tako preozek in 50 let star edini tir iz pristanišča, saj bodo bistveno povečali hitrost pretovora na vlakovne kompozicije. S slovesnim odprtjem nove pristaniške pridobitve (vredne 20 milijonov evrov) so končali prvi del preurejanja prvega pomola, ki napoveduje 300 milijonov evrov vlaganj v pristanišče do leta 2020.
V Luki so danes na prvem pomolu odprli terminal, na katerem je zdaj pet železniških tirov v skupni dolžini 3,7 kilometra. Tire so dogradili lani tako, da imajo zdaj na tem pomolu namesto dveh tirov pet, na katere lahko pripelje pet več kot 700 metrov dolgih vlakovnih kompozicij. Z dosedanjo tehnologijo so lahko tovorili ali raztovarjali le z dveh vlakovnih kompozicij hkrati.
Z novimi dvigali, ki se po 740 metrov dolgi žerjavni progi premikajo na električni pogon, pa lahko hkrati polnijo kar pet vlakov hkrati. Ob tem pa lahko novim žerjavom pomagajo tudi dosedanja manjša premična dvigala. Poleti se bo pridružilo še tretje mostno dvigalo, ki je okolju prijaznejše, tišje, udobnejše, varnejše in opremljeno z najsodobnejšo upravljavsko tehnologijo. Nove železniške tire so zgradili v šestih mesecih. »Kilometer železniških tirov nas je stal manj kot milijon evrov. Več kot podvojili smo zmogljivosti pretovora na prvem pomolu,« se je pohvalil predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić.
Marca bodo z Reke pripeljali še dve mostni dvigali, ki bosta največji na Jadranu, saj bosta lahko pretovarjali zabojnike z ladij v 24 vrstah in do deset v višino. Na prvem pomolu je v negotovosti podaljšanje prvega pomola za 100 metrov in hkratno podaljšanje obale še za 150 metrov z vkopom v kopno. Tako bi imeli 850 metrov dolgo obalo, ob katero bi lahko privezali po dve veliki kontejnerski barki hkrati. Toda že nekaj mesecev čakajo na okoljevarstveno soglasje, proti kateremu je ugovor lani jeseni podala Mestna občina Koper.
Predsednik uprave Matić je dejal, da pričakuje izdajo okoljevarstvenega soglasja do konca februarja, saj jim je Arso pred nekaj meseci podaljšal registracijo, s katero je potrdil, da družba izpolnjuje vse zakonsko predpisane normative na področju varstva okolja in da ne obremenjuje okolja čezmerno. Luka mora še letos dobiti gradbeno dovoljenje za podaljšanje pomola, če hoče izkoristiti 36 milijonov evrov že odobrenega kredita Evropske investicijske banke in 11,5 milijona nepovratnih evropskih sredstev. Brez gradbenega dovoljenja teh milijonov evrov ne bodo mogli izkoristiti. Po vseh vlaganjih pa bi na prvem pomolu lahko s sedanjih 950.000 pretovorili 1,3 milijona zabojnikov.
»Težko rečemo, do kdaj bo zdajšnja proga vzdržala povečevanje tovora, saj nam nihče ne pove natančno, kolikšna je prepustnost proge. Imamo različne informacije, da bi lahko po njej peljali 15 do 17 milijonov ton. Opažamo pa, da veliko hitreje kot železniški pretovor narašča prevoz blaga s tovornjaki,« je dejal Matič. Komentiral je tudi agresivni tržni nastop pristanišča Trst, ki v zadnjem letu vse bolj sega na trge, ki so jih doslej preskrbovali iz Luke.
»Našo pozornost smo usmerili proti konkurenci severnoevropskih pristanišč. Severnojadranska pristanišča moramo zagotoviti zadostne zmogljivosti in dokazati, da lahko konkuriramo severnoevropskim. Severna pristanišča zelo pozorno spremljajo naše poslovanje v Kopru in jim naši načrti niso najbolj pogodu. Zato opažamo, da poskušajo na različne načine, tudi z lobiranji, priti do ukrepov, ki bi omejili pretok blaga po južni poti v Evropo. Šele v naslednji fazi si konkurenčno (glede na sposobnosti in kakovost) delimo tovor tudi med jadranskimi pristanišči. Kdor bo boljši, bo deležen večjega kolača,« je še menil Matić, ki je pojasnil, da so letošnjo skupščino podjetja načrtovali maja.
