Malo nepovratnih sredstev za pomursko gospodarstvo

Z razpisom gospodarsko ministrstvo razdelilo dva milijona evrov za 14 projektov.

Objavljeno
05. avgust 2015 22.32
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota
Murska Sobota – Kar 102 projekta so podjetja in samostojni podjetniki iz Pomurja prijavili na zadnji, sedmi javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij in nova delovna mesta v okviru pomurskega razvojnega zakona. Skupna višina zaprošenih sredstev je znašala 8,77 milijona evrov, gospodarsko ministrstvo je imelo na voljo le dva milijona, zato so z nepovratnimi sredstvi podprli le 14 projektov, ki so najbolj ustrezali razpisnim pogojem.

V seznam za ocenjevanje se je od 102 prijavljenih uvrstilo 77 vlog, na koncu pa so razpoložljiva sredstva zadoščala za sofinanciranje 14 projektov. Najvišji znesek, 500.000 evrov, oziroma kar četrtino razpisanih sredstev je dobil ljubljanski Lek za širitev pakirnega centra v Lendavi. Lekova naložba v širitev tega centra je sicer vredna 24 milijonov evrov.

Malo manj kot 336.00 evrov bo prejelo beltinško kovinskopredelovalno podjetje Aluvar za proizvodnjo novih izdelkov iz lastnega razvoja, skoraj 311.000 evrov bo za gradnjo restavracije s prenočišči v Ljutomeru prejela okrepčevalnica Tropicano iz Črenšovcev, malo več kot 305.000 evrov pa strojno ključavničarstvo BJB iz Beltincev za gradnjo proizvodnje hale in nakup dvonosilčnega žerjava. Več kot 140.000 evrov bosta prejela še Usnjarstvo Fišer iz Murske Sobote in Kleparstvo in krovstvo Šinko iz Cankove, preostali manjši projekti pa so dobili od dobrih 12.000 do slabih 50.000 evrov (glej tabelo). Vsi projekti skupaj bodo po projektnih predvidevanjih Pomurju prinesli tudi 31 novih delovnih mest.

Velike potrebe po svežem denarju v regiji

Direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah v odzivu na objavljene izide razpisa pravi: »Sto dve prijavi na razpis sta dokaz, da so potrebe po svežem denarju v gospodarstvu regije velike. Žal je bilo tokrat na voljo zelo malo denarja, zato bo dveletno podaljšanje veljavnosti pomurskega razvojnega zakona, ki je ravnokar v parlamentarnih postopkih, več kot dobrodošlo. Od predvidenega denarja ni porabljenih še deset milijonov evrov, ki bodo v prihodnje lahko prišli še kako prav za povečevanje konkurenčnosti in za odpiranje novih delovnih mest.«

Razdelitev denarja iz zadnjega razpisa je po Grahovi oceni koristna, v prihodnje pa bi bilo morda dobro nekoliko spremeniti kriterije za dodeljevanje denarja, tako da bi dali večjo težo novim tehnologijam in inovativnosti ter malo manjšo težo bonitetni oceni prosilcev.

Za več regijsko usmerjenih razpisov

Podobno meni direktor RRA Mura Feri Gönc, ki pravi, da je na razpis prišlo več kot 100 projektov podjetij iz Pomurja zato, ker v Pomurju obstaja potencial za gospodarsko rast in razvoj. »To, da je na koncu dobilo podporo 14 podjetij, saj več denarja ni bilo na razpolago, je najbrž dobro znamenje za to, da bi v Sloveniji lahko imeli več ciljno usmerjenih razpisov za posamezne regije.«

Po njegovih besedah so regije v Sloveniji med seboj različne in unificirani razpisi za celotno državo velikokrat ne omogočajo pridobitev sredstev za manjše in bolj specifične investicijske projekte. »Zaupam komisiji, da so izbrali najprimernejše projekte glede na razpisne pogoje. Vem pa tudi, da je žal veliko drugih dobrih projektov ostalo brez podpore zaradi premalo denarja na razpisu,« je še pristavil direktor RRA Mura.

Glede tega, ali bi bilo treba pri razpisih kaj spremeniti, pa Gönc izpostavlja, da ga moti zahteva, da mora biti podjetje ustanovljeno najmanj 18 mesecev pred oddajo projekta. »Razumem, da je bil ta pogoj pred leti uveden zato, da bi onemogočili špekulativne prijave, a za ugotavljanje resnosti projekta obstajajo tudi drugi načini.« Omenjeni terminski pogoj je po njegovem mnenju problematičen za tuje investitorje in za druga nova podjetja, ki so stara do 18 mesecev. Drugi problematičen pogoj je to, da lahko investicija v nakup zgradbe predstavlja samo deset odstotkov vrednosti investicije, česar v programu spodbujanja konkurenčnosti pomurskega gospodarstva, ki je krovni dokument za razpis iz Instrumenta 1, ni.

V družbi Aluvar iz Gančanov so dobili slabih 336.000 evrov. To nekoč izključno kovinskopredelovalno podjetje je v zadnjih letih začelo razvijati lastne izdelke in ponujati celotne storitve od projektiranja do izdelave in montaže. Proizvajati so začeli aluminijaste nadgradnje lahkih namenskih vozil, stroje za predelavo odpadne embalaže in namenske stroje za avtomatizacijo proizvodnje, zato potrebujejo nove stroje in večje proizvodne prostore. Naložba vanje bo skupaj vredna 800.000 evrov. »Zato nam znesek, ki smo ga prejeli na razpisu, pomeni, da lahko investicijo izvedemo v celoti, hkrati pa nam omogoča vlaganje v razvoj in lastno proizvodnjo tudi v prihodnjih letih,« pravi tehnični direktor Aluvarja Marjan Granfol. Podjetje ima zdaj povprečno 12 zaposlenih, novih zaposlitev pa takoj po novi naložbi ne načrtujejo.

Dodelitev razpisnega denarja

Pripombo na pogoje razpisa oziroma dodelitve razpisnega denarja pa ima Miran Šinko, direktor Kleparstva in krovstva Šinko. »Naše podjetje posluje že 30. leto in v teh letih so to prva nepovratna sredstva, za katera upamo, da jih bomo lahko izkoristili. Problem so kratki roki, saj mora biti investicija končana do letošnjega 23. oktobra. Ker gre za unikatno investicijo, ki se ne more kupiti kot trgovsko blago, je rok dostave daljši, zato upamo, da nam bo investicijo uspelo pravočasno končati. Na drugem razpisu smo že dobili odobrenih 50.000 evrov, vendar nam investicije ni uspelo dokončati v kratkem roku, zato smo denar izgubili.« Sicer je družba Šinko dobila dobrih 156.000 evrov za naložbo v opremo ter prostore za proizvodnjo in barvanje kovinskih kljuk za žlebove in drugih krovskih kovinskih elementov za slovenski in pozneje za evropski trg. Celotna naložba je vredna 785.000 evrov, število zaposlenih pa se bo po njej s sedanjih 28 povečalo za tri, na 31.

Iz Leka pa so nam sporočili, da bodo z novo, 24-milijonsko naložbo v Lendavi razširili proizvodnjo in povečali regalno skladišče pakirnega centra. »Glavni financer vseh naših naložb je že 12 let Novartis, so pa javna sredstva dobrodošla, saj s tem država pokaže, da podpira tuje naložbe in si prizadeva za nadaljnji razvoj regij.«