Malo planinskih koč ima čistilno napravo

Jesenice – Od 160 planinskih koč jih ima čistilno napravo približno 30, namestiti bi jih morali še približno sedemdesetim, pravi predsednik PZS Bojan Rotovnik. Do konca leta 2015 morajo ekološko urediti koče v občutljivejših, zavarovanih območjih, do leta 2017 pa še vse druge.

V planinski sezoni, ki se začne okoli prvomajskih praznikov, slovenske gore obišče približno 1,4 milijona obiskovalcev, med katerimi jih v planinskih kočah prespi 90.000, pravijo v Planinski zvezi Slovenije. Z večjim številom obiskovalcev se povečujejo tudi negativni vplivi na okolje predvsem na tistih območjih, kjer planinske koče niso ustrezno ekološko urejene, opozarja Bojan Rotovnik.

Morajo varovati okolje

Zadnja leta so za ekološko ureditev planinskih koč porabili od 1,5 do dva milijona evrov, ocenjuje Rotovnik. Natančnejših podatkov v zvezi nimajo, ker je skrb za koče v pristojnosti njihovih lastnikov – posameznih planinskih društev. Dejal je, da gradnja čistilne naprave stane približno 50.000 evrov, to pomeni, da bodo društva zanje potrebovala še približno 3,5 milijona evrov. V koče, ki jih ne bodo opremili s čistilnimi napravami, bodo namestili suha stranišča, jih priključili na druge čistilne naprave ali opremili z nepretočnimi greznicami, odplake pa vozili v čistilne naprave v dolini.

Direktor TNP Martin Šolar opozarja, da učinkovitega nadzora nad odvažanjem odplak v dolino ni, to se je pokazalo tudi pri onesnaženju Dvojnega jezera pred leti. Občinski redarji lahko ukrepajo do nadmorske višine 1500 metrov, nad to mejo pa je za to pristojna država. Nadzorniki TNP teh pristojnosti nimajo, pravi Šolar. Ker nadzora ni, odplake, ki se zbirajo v greznicah in ob njih, po sezoni nemalokrat končajo tudi v bližnji okolici planinskih koč. Ena od možnih rešitev je ureditev suhih stranišč, pravi Šolar, ki v raztrosu suhega blata po naravi načeloma ne vidi težav. Opozarja le, da mora biti blato ustrezno suho in da v njem ni ostankov čistil in podobnega.

Kočo pri Sedmerih jezerih, ki je bila pred leti tarča očitkov, da je tudi z izpusti fekalij porušila naravno ravnotežje v bližnjem Dvojnem jezeru, so opremili z novo čistilno napravo. Naložba je bila vredna približno 240.000 evrov, je povedal Tomaž Willenpart iz Planinskega društva Ljubljana Matica in dodal, da so morali hkrati z gradnjo čistilne naprave prilagoditi tudi napeljave v koči. Poleg svojega denarja so 95.000 evrov pridobili iz evropskih virov. Rotovnik pravi, da se društva za naložbe te vrste za denar lahko potegujejo na občinskih in državnih razpisih. Opažajo, da je zaradi krize razpisov za državni denar manj, manj je tudi sponzorskih prispevkov.

Čistoča odvisna od denarja

Willenpart upa, da bodo za celovito ekološko ureditev koče na Kredarici, ki je prav tako v lasti PD Ljubljana Matica, pridobili tudi državni denar, saj bo naložba po grobi oceni vredna pol milijona evrov. Koča ne Kredarici je le ena od 37 planinskih postojank na območju TNP; s čistilnimi napravami so jih doslej opremili le devet. Martin Šolar pravi, da pripravljajo projekte za koči na Uskovnici in na Komni. Njegove napovedi, da bi radi do leta 2015 vse postojanke ustrezno ekološko uredili, pa bodo glede na dosedanjo hitrost verjetno težko uresničljive. S PZS so letos pripravili posvet, na katerem so se med drugim dogovorili, da bodo planinskim društvom dali več podpore in informacij za pripravo projektov.

Janko Rabič iz Planinskega društva Jesenice pravi, da bodo letos s čistilno napravo opremili kočo pri izviru Soče, kar jih bo stalo 25.000 evrov. Pri tem opozarja, da v društvih delujejo predvsem zanesenjaki, ki niso strokovnjaki za gradnjo in imajo zato več težav pri pridobivanju dokumentacije in soglasij. Hkrati opozarja, da je načrtovanje velikosti čistilne naprave zahtevno, saj je velika in praviloma dražja čistilna naprava prilagojena obisku ob turističnih konicah, v obdobju manjšega obiska koč pa je manj učinkovita.

Bojan Rotovnik kot težavo pri gradnji navaja tudi visoko nadmorsko višino in težko dostopnost, s čimer so povezani dodatni stroški. Poleg tega so možnosti gradnje omejene na kratka poletja, vremenske razmere se hitro spreminjajo, veliki težavi sta voda in energija. Za delovanje čistilne naprave je namreč treba zagotoviti tudi ustrezen vir energije. Od 160 planinskih koč jih je ekološko urejenih le okoli 30 V Triglavskem narodnem parku je 37 planinskih postojank, čistilno napravo jih ima le devet.