Tiskane izdaje
Ljubljana – Po napovedi Avstrije o uvedbi kvot za prebežnike lahko nastane težava z zagotavljanjem namestitvenih zmogljivosti za vse prosilce za azil. Po zadnjih podatkih ima Slovenija zagotovljenih dobrih 8000 mest, morebitne nove lokacije pa povzročajo nemir v lokalnih skupnostih.
Kmalu zatem, ko je Avstrija na začetku tedna napovedala kvote za sprejemanje prosilcev za azil (največ 80 na dan, naprej pa bo spuščala do 3200 oseb), je avstrijska ministrica Johanna Mikl-Leitner včeraj razkrila, da razmišljajo o znižanju kvot, ker da predvidenih dolgoročno ne bo mogoče vzdržati. Slovenske oblasti so na avstrijsko zaostrovanje migracijske politike odgovorile s poostritvijo mejnega režima, doslednim izvajanjem schengenskih pravil in napotitvijo vojske na mejo. Takšni ukrepi pa bodo povzročili, da se bodo postopki preverjanja prosilcev za azil podaljšali. To pomeni, da bo treba prebežnike nekam namestiti, dokler pristojni organi ne končajo postopkov (trenutno je v Sloveniji 265 prosilcev za azil).
V slovenski vladi zatrjujejo, da je v skladu s kontingenčnim načrtom zagotovljenih dovolj namestitvenih zmogljivosti. Januarja je bilo zagotovljenih 17 namestitvenih centrov s 5845 posteljami, za prebežnike, ki gredo na sever. V zadnjih tednih je tudi vse več protestov civilnih iniciativ, ki nasprotujejo dodatnim lokacijam za namestitvene centre. Najbolj izstopajoča sta primera v Kidričevem in Šenčurju, nazadnje so nastale težave še v Lenartu, kjer naj bi nekdanji hotel preuredili v izpostavo centra za prebežnike.
Ne dobijo 833 evrov
Na pristojnih ministrstvih smo povprašali, koliko je državo stala migrantska kriza doslej. Za leto 2015 podatkov še ni, v tabeli prikazujemo strukturo stroškov za leto 2014, podatki so z ministrstva za notranje zadeve; podobna razmerja med stroški za prebežnike so bila tudi v lanskem letu.
Med trditvami, ki jih je najpogosteje slišati, je, da prosilec za azil dobi 833 evrov na mesec. Pri stranki SDS, kjer so prvi začeli operirati s to številko, so nam pojasnili, da so to preračunali iz ocen, ki jih je v državnem zboru dal finančni minister Dušan Mramor. Septembra je namreč dejal, da nas en prosilec za azil na leto povprečno stane 10.000 evrov. Na finančnem ministrstvu pa pravijo, da so to grobo oceno dobili na podlagi primerjav z drugimi državami in razpoložljivih podatkov.
Iz informacij z ministrstva za notranje zadeve nismo dobili takih zneskov. Je pa pri izračunu manjkal izdatek za zdravstveno varstvo prosilcev in stroških za šolanje, do katerega so upravičeni otroci. Poleg tega so v izračun najbrž prišteti stroški dela, ki niso javno znani. Nikakor pa ni res, kar kroži po družbenih omrežjih, da »azilanti« dobivajo od države 833 evrov na mesec. Prosilci za azil prejmejo po 18 evrov gotovine na mesec, prebežniki, ki gredo skozi državo, pa nič.
