Manj leseno oživljanje lesne panoge

Celje – Ob osamosvojitvi Slovenije je bilo v lesnopredelovalni industriji zaposlenih 40.000 ljudi, danes jih je le še 9000,« je povedal Luka Zajc iz Razvojnega centra koroškega gospodarstva. Se bo lesno-gozdna veriga le znebila oznake večne neizkoriščene priložnosti?



V vladnih, regionalnih in razvojnih dokumentih les opevamo kot nacionalno bogastvo, so spomnili na okrogli mizi v času celjskega MOS, kjer je letos zgodba o lesu eden izmed novih poudarkov. Tudi za gozdarstvo pristojni minister Dejan Židan in gospodarski minister Zdravko Počivalšek sta zatrdila, da vlada prepoznava lesno panogo kot pomembno in da za izboljšanje razmer pripravlja zakonske spremembe. Julija so ustanovili direktorat za lesarstvo in po Počivalškovih besedah je njegova naloga revitalizacija gozdno-lesne verige. Ministrstvo v tej finančni perspektivi za lesno industrijo predvideva 50 milijonov evrov, od tega 30 milijonov evrov nepovratnega denarja. »Interes, znanje in voljo imamo, imamo tudi tuje investitorje, pripravljene vlagati v predelovalne obrate,« je dejal. Potrebna bo promocija o vračanju k naravnemu, za energetsko obnovo stavb pa bodo predpisali obvezen delež lesa.

Židanovo ministrstvo pripravlja spremembe dveh zakonov o gozdovih, da bo mogoče ustanoviti družbo za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti. »To ne bo vplivalo na Zavod za gozdove Slovenije, ki opravlja strokovne naloge, ampak na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, saj bo upravljanje državnih gozdov preneseno na gospodarsko družbo. Skrbela bo za gospodarjenje in prodajo,« je pojasnil Židan.

Če bo ohranjena zaposlenost in bo državni les usmerjen v domačo lesno industrijo, državni družbi na Gospodarski zbornici ne nasprotujejo, je povedal Jože Sterle. Po besedah Danila Knapa iz Združenja žagarjev Slovenije gre danes vsak dan mimo slovenskih žag na avstrijsko Koroško do 150 tovornjakov lesa.