Manj pritožb bolnikov, a ne zaradi bolj urejenih razmer

Mariborski varuh bolnikovih pravic ugotavlja, da so pritožbe so največkrat posledica slabe komunikacije.

Objavljeno
10. junij 2013 19.33
Direktor Zavoda za svetovanje Aco Prosnik
Miha Rubin, Maribor
Miha Rubin, Maribor
Maribor - Pri varuhu bolnikovih pravic Francetu Prosniku je lani poiskalo pomoč 571 ljudi, kar je dobrih 100 manj kot leto prej. Velik delež nezadovoljstva pacientov izvira iz slabe komunikacije med pacienti in zdravstvenim osebjem, ugotavlja Prosnik, kot uspešna metoda pri reševanju sporov pa se je pokazala mediacija.
S poročilom o delu varuha bolnikovih pravic v letu 2012 se je včeraj seznanil mariborski mestni svet, ki je v letu 2001 ustanovil to funkcijo, poltretje leto pa jo zdaj opravlja France Prosnik. Ta meni, da lanskoletni upad števila obravnavnih primerov ne kaže na bolj urejene razmere v zdravstvu, pač pa je posledica letnih nihanj in tudi delovanja zastopnikov pacientovih pravic.
Varuh je sicer lani največ bolnikom svetoval preko telefona, ob bolj zapletenih okoliščinah pa so se odločili za osebni obisk pri njem; takšnih je bilo 107, med njimi največ s pritožbami nad bolnišničnim zdravljenjem in težavami v postopkih pri invalidski komisji.
Zaskrbljujoča je po Prosnikovih besedah tudi situacija na področju zobozdravstva, predvsem zaradi tega, ker se je v zadnjem času delež sredstev s strani zdravstvene zavarovalnice precej zmanjšal, tako da obvezno zdravstveno zavarovanje krije le okoli 15 odstotkov storitev. »V zobozdravstvu prehajamo skorajda že na čisto samoplačništvo,« je opozoril Prosnik.
Izpostavil je še problematiko tistih bolnikov, pri katerih se hkrati pojavi tudi duševna motnja. »Vsesplošna gospodarska in finančna kriza se vedno bolj kaže tudi v porastu števila bolnikov z duševno motnjo,« je pojasnil France Prosnik.
Je pa po njegovih besedah velik napredek na področju duševnega zdravja obsojencev in pripornikov (varuh dobi tudi iz zapora vsako leto več pritožb) prinesel oddelek forenzične psihiatrije v mariborskem univerzitenem kliničnem centru (UKC). A izkazalo se je, da omenjeni oddelek UKC s 30 posteljami, ki je zaživel v drugi polovici leta 2012, ne zadošča več glede na potrebe v Sloveniji.