Manjšina v Furlaniji noče izgubiti vpliva

Špeter – Slovenska manjšina z zaskrbljenostjo spremlja reformo krajevnih uprav v deželi Furlaniji - Julijski krajini, saj je mnenja, da bi se z združevanjem občin njen vpliv izgubil. Svet slovenskih organizacij trdi, da je reforma v nasprotju z mednarodnimi sporazumi.

Cilj reforme je zmanjšanje stroškov, kar bi Furlanija dosegla z racionalizacijo dela različnih uradov in njihovega medobčinskega združevanja s skupno upravo. Centralizacija predvideva nastanek 17 unij UTI (Unioni Territoriali Intercomunali), ki bi združevale današnje občine. Slovenci za mejo so skeptični, da bi takšne unije omogočale zaščito manjšine in manjšinskih območij tako kot doslej. Zato je dežela dala občinskim upravam več časa za usklajevanje pristojnosti in storitev. Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je v deželnem svetu večkrat opozoril na 32 občin od Milj do Trbiža, kjer je priznana in zaščitena slovenska narodna skupnost. »Reorganizacija politično-upravnega življenja posebnega obmejnega prostora, ki je večjezično, ponekod sestavljeno iz dosledno dvojezičnih uprav, zahteva poseben pristop in dejanska odstopanja od kriterijev, ki so se bili zapisali v zakon,« trdi.

Svet slovenskih organizacij (SSO) je zelo kritičen do reforme. »Slovenci v Italiji smo bili kar množično navzoči na terenu s svojimi župani, občinskimi odborniki in svetovalci. Bojimo se, da bi z reformo to izgubili in potem postali le narod folklore, torej brez političnih zastopstev. Če neka narodna skupnost ni vidna in aktivna tudi na političnem področju, potem počasi izumre. Mirne duše lahko rečem, da so te reforme, ki jih je nakazala dežela, proti zdravi pameti in tudi proti duhu mednarodnih sporazumov, ki Italijo in Slovenijo silijo v drugačne načine delovanja in sodelovanja,« je bil kritičen zdaj sicer že nekdanji predsednik SSO Drago Štoka. Županja občine Števerjan Franka Padovan je pred kratkim izjavila, da bo občina svojo avtonomijo, ki jo obstoječim lokalnim skupnostim sicer priznava italijanska ustava, branila do konca. Reforma namreč predvideva združevanja z občinami, kjer zaščitni zakon ne velja, kar pa bo po njenem povzročilo velike težave pri njegovem izvajanju. Zaradi tega je občina vložila priziv na upravno sodišče proti reformi, kar je storilo še 56 lokalnih skupnosti.

Gabrovec upa, da bo dežela uslišala nekatere občinske uprave, ki predlagajo ustanovitev podokrožij v Benečiji in Kanalski dolini. »Seveda ne gre za popolnoma avtonomna okrožja, vendar je to korak v smeri povezovanja med podobnimi občinami. O takšnih rešitvah razmišljamo tudi za druga območja na Tržaškem in Goriškem. Pri tem preverjamo možnost, da bi še v kratkem sprejeli nekaj dopolnil k zakonu in omenjenim podokrožjem priznali večjo avtonomijo, pooblastila in torej konkretnejšo vlogo,« poudarja Gabrovec.