Tiskane izdaje
Rezultati tretjega javnega razpisa za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo, ki jih je v torek na spletni strani objavilo ministrstvo za kulturo, kažejo, da je bilo v sofinanciranje sprejetih šest projektov. Največ točk je prejel piranski Mediadom Pyrhani, ki zajema rekonstrukcijo Godbenega doma in prejme nekaj več kot milijon evrov. Sledi mu Ljubljanski grad z Muzejem in prezentacijo lutk, ki je dobil 1,8 milijona evrov sofinanciranja.
Vsi projekti predvidoma končani do 2015
Za rekonstrukcijo Ipavčevega kulturnega centra Šentjur je namenjenih 1,9 milijona evrov, za Hišo žive dediščine v občini Šmarješke toplice nekaj manj kot 900.000 evrov. Za prenovo kulturnega doma Krško je bilo na razpisu pridobljenih 1,6 milijona evrov ter za razpršeni muzej kulturne dediščine Brda, harmonija kultur 1,5 milijona.
S sofinanciranjem omenjenih investicij se bo po navedbah ministrstva odprlo 36 novih delovnih mest v kulturi in posrednih storitvenih dejavnosti. Vsi projekti naj bi bili obnovljeni najkasneje do konca septembra 2015.
Med izbranimi projekti ni nadaljevanja obnove mariborskega gradu, čeprav je pred prazniki kazalo drugače. Takrat so namreč na ministrstvu objavili napačne rezultate, za kar se je minister Uroš Grilc opravičil mariborskemu županu Andreju Fištravcu.
V Mariboru prepričani, da gre za kulturno centralizacijo
Medtem ko je projekt mariborskega gradu po prvih (zdaj neveljavnih) rezultatih razpisa dosegel 85 točk in sofinanciranje v višini treh milijonov evrov, ima po novem dodeljenih le 75 točk, s čimer je izpadel iz nabora sofinanciranih projektov. Kot med drugim piše v obrazložitvi, »ne gre za vrhunski projekt, ki bi uvajal nove trende ali spodbujal nove dejavnosti na področju kulture, ki še ne obstajajo ali so slabo razvite.«
V Mariboru so prepričani, da gre za nov primer kulturne centralizacije, po kateri je bil denar namesto Mariboru dodeljen Ljubljani, ki je na prvotnem seznamu ni bilo. »Položaj je vedno bolj absurden in neumen. Mariborski grad je sedaj ocenjen na način, kot da program, ki ga je predlagal, že izvaja. To je empirična neresnica, zato ne vem, kako je komisija, ki je popravljala napake svojega dela, storila tako veliko napako,« je v današnji izjavi za javnost povedal Fištravec.
Mariborska občina bo po njegovih besedah v ponedeljek vložila upravni spor, predlog prepovedi razpolaganja s temi javnimi sredstvi in pobudo računskemu sodišču, da preveri zadevo. Fištravec je v stiku z župani Novega mesta in Rogaške Slatine, ki so prav tako ostali brez denarja, a mora po besedah mariborskega župana vsaka občina posebej vložiti upravni spor, zato kakšna skupna pobuda ni mogoča.
