Mariborska dnevna soba v sodni dvorani

Nigrad bi moral za obnovo Trga Leona Štuklja oddati javno naročilo in ne neposredno sklepati pogodb, trdi tožilec.

čet, 28.01.2016, 19:00

Maribor – Ovadba zaradi obnove mariborskega Trga Leona Štuklja, zaradi katere se je med osumljenci znašel tudi nekdanji župan Franc Kangler, je do sodišča priromala nekoliko okleščena. Kanglerja med obdolženci ni več, očitkov se otepajo le še njegov nekdanji svetovalec za investicije in nekdanja šefa občinskega Nigrada.

Prenova 8300 kvadratnih metrov velike mariborske »dnevne sobe« je javnost razburila kmalu po začetku gradnje, saj je cena s prvotnih 1,5 poskočila na kar 3,5 milijona evrov. Na občini so krivdo za to uradno pripisali nepričakovanim zapletom pri prestavitvah komunalnih vodov. Arhitekta Mitja in Bogdan Reichenberg sta takrat ocenila, da je višja cena realna.

A če za organe pregona to ni bilo sporno, so povsem drugače ukrepali pri preiskovanju oddaje posla. Občina menda ni upoštevala načela javnega naročanja, učinkovitosti in gospodarnosti, sporna je bila zlasti tako imenovana in house pogodba med občino in javnim podjetjem Mariborski vodovod. Ta je večino poslov oddal podizvajalcu, ki je bil v tem primeru Nigrad, gospodarska družba v večinski občinski lasti. Vendar Nigrad poslovne verige ni prekinil in sam opravil naročenih del, temveč jih je oddal naprej drugim podizvajalcem.

Brez javnega naročila

Pod drobnogledom kriminalistov se je znašlo pet oseb, med njimi Franc Kangler, a so očitki iz ovadbe proti njemu sčasoma izpuhteli. Tožilec Andrej Kirbiš je zaradi suma zlorabe uradnega položaja, za kar je zagrožena zaporna kazen do enega leta, na zatožno klop posadil nekdanja direktorja Nigrada Srečka Hvauca in Silva Plesnika ter nekdanjega občinskega svetovalca za investicije Emanuela Čerčka, ki je občino zapustil sredi projekta.

Čerček očitkov tožilstva javno še ni slišal, saj bo sodišče zaradi njegove zadržanosti predobravnavni narok, na katerem se bo lahko izrekel o krivdi, opravilo naslednji teden. Po neuradnih podatkih mu je tožilstvo naprtilo napeljevanje Hvauca (ne pa tudi Plesnika) k zlorabi uradnega položaja. Hvauc in Plesnik sta krivdo odločno zavrnila. Očitki, ki letijo nanju, so enaki, pogodbe s podizvajalci sta sklenila v nasprotju z zakonom o javnih naročilih. Plesnik je po navedbah tožilca podpisal štiri pogodbe, ki so presegle zakonsko mejo 40.000 evrov, pod katero ni treba objaviti javnega naročila, Hvauc pa pet.

Kolikšna je bila vrednost pogodb, ki jih je podpisal Plesnik, tožilec javno ni razkril, v Hvaučevem primeru pa je znesek znan in znaša dobrih 870.000 evrov. Šlo je za razna dela na trgu, denimo ureditev razsvetljave in tlakovanje. Nekatera dela so bila končana celo pred podpisom pogodbe, vzrok za hitenje pa so bili odškodninski zahtevki.

Pogodba z Mariborskim vodovodom zakonita

Ker je v zgodbi o veriženju pogodb pomemben člen Mariborski vodovod, se je med ovadenimi prvotno znašel tudi direktor tega javnega podjetja Danilo Burnač. A tožilstvo v njegovem ravnanju ni našlo znamenj kaznivega dejanja in je ovadbo zavrglo. Kirbiš je pojasnil, da sta se pri vlogi Mariborskega vodovoda prepletala zakon o javnem naročanju in zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. Prvi je resda strožji, vendar je drugi specialni zakon in ga je bilo treba v tem primeru uporabiti pri presoji pogodb med občino Maribor, vodovodom in Nigradom, je pojasnil Kirbiš.

Tožilstvo je ugotovilo, je bila pogodba med občino in Mariborskim vodovodom sklenjena zakonito, ne pa tudi pogodbe med Nigradom in podizvajalci. Občina ima lastniški delež tako v Mariborskem vodovodu kot Nigradu, zato bi lahko zadnjemu naročilo oddala neposredno, ta pa bi se moral ravnati po določilih zakona o javnih naročilih, vztraja Kirbiš. V katero smer se bo zasukal sodni proces proti trojici, je za zdaj težko napovedati. Obramba je predlagala izločitev zapisnika o zaslišanju Plesnika iz časa, ko še ni imel statusa obdolženca, temveč je bil le priča in je dobil drugačen pravni pouk. Posledično zato obramba vztraja še pri izločitvi sodnice, saj se je seznanila z vsebino zapisnika.

Prijavi sovražni govor