Tiskane izdaje
Mestna občina Maribor (MOM) je konec leta 2010 s podjetjem Ostroga sklenila 58.800 evrov vredno pogodbo za pripravo dokumentacije za uvrstitev stare trte na Unescov seznam. A Ostroga, ki ji je MOM za to nalogo doslej plačala 38.000 evrov, ima pri tem že ves čas težave.
Lani ji je spodletelo pri poskusu, da bi mariborsko znamenitost vpisali med Unescovo nesnovno dediščino; pred kandidaturo bi jo namreč morali vpisati na nacionalni seznam žive kulturne dediščine, a je Slovenski etnografski muzej to zavrnil.
V Ostrogi so nato poskušali v nacionalni register žive dediščine spraviti tradicionalno gospodarsko znanje in veščino, povezano s staro trto. »Prijaviteljem smo obrazložili, da vpis enote stara trta na Lentu v nacionalni register žive kulturne dediščine ni mogoč, saj je najstarejša trta na svetu primer naravne dediščine,« je sporočila Adela Pukl iz etnografskega muzeja.
Najstarejša trta je naravna vrednota
To po njenih besedah ne nazadnje potrjuje razglasitev stare trte na Lentu za naravno vrednoto državnega pomena leta 2004.
»Po želji predlagateljev vpisa smo vlogo posredovali še v oceno, ali bi stara trta v Mariboru sodila na Unescov seznam svetovne dediščine po kriterijih naravne dediščine,« je povedal namestnik generalne sekretarke slovenske nacionalne komisije za Unesco Gašper Hrastelj.
»V sektorju za ohranjanje narave znotraj ministrstva za kmetijstvo in okolje so podrobno pretehtali kriterije, ki bi jih moral tak predlog izpolnjevati. Menijo, da stara trta ne zadošča nobenemu s področja narave.«
Ti kriteriji so, je naštel Hrastelj, vrhunski naravni pojav ali območje izjemne naravne lepote, izjemen primer prikaza ekoloških in bioloških procesov v evoluciji in razvoju posameznih sestavin okolja, najpomembnejši in značilni naravni habitati, v katerih ohranjamo biotsko raznovrstnost z izjemno vrednimi, ogroženimi vrstami rastlin in živali, itd.
V Ostrogi še niso vrgli puške v koruzo
Ne glede na to v Ostrogi pravijo, da je postopek še odprt; po nekaterih informacijah bi lahko bila ena od možnosti še kulturna dediščina, in sicer v kategoriji kulturna krajina, kamor bi morda lahko uvrstili najstarejšo trto denimo v povezavi s starim mestnim jedrom. »Nismo še prejeli odgovorov vseh pristojnih služb,« je dejala Senka Dreu iz Ostroge.
Na občinskem Zavodu za turizem Maribor-Pohorje pa je Milan Razdevšek povedal, da tudi iz lanskoletnega dogovora, da bo pri ponovni kandidaturi za Unescovo dediščino sodeloval širši krog ljudi, povezanih s trto na Lentu, ni bilo nič.
Turistični zavod bi prevzel projekt
Tako se po naših informacijah vodstvo turističnega zavoda zdaj dogovarja z mestno upravo MOM, da bi od Ostroge prevzeli pripravo vpisa stare trte v svetovno dediščino, za kar bi zavod menda sestavil odbor strokovnjakov iz vse Slovenije.
