Tiskane izdaje
Maribor - V štajerski prestolnici so po vseh zapletih z nekaterimi okoliškimi prebivalci odprli romsko restavracijo Romani kafenava, prvo tovrstno v Sloveniji. Projekt je nastal pod okriljem Združenja Epeka ter je lep primer spodbujanja socialnega podjetništva in vključevanja Romov v zaposlitev.
Vodja projekta Štefan Simončič je prepričan, da jim je uspelo kulturno-kulinarični center oblikovno pripraviti z upoštevanjem romske kulture na eni strani in spomeniško-varstvenih pogojev na drugi. Obnovitvena dela so začeli februarja, pri tem pa so se z veliko solidarnostjo izkazali zlasti Romi: »V Evropi živi 12 milijonov Romov, od tega jih je šest milijonov brezposelnih. Zamislite si, da bi se teh šest milijonov aktiviralo, da bi začeli delati. Mislim, da je to velik potencial Evropske unije, ki pa na žalost ni izkoriščen.«
V restavraciji je delo dobilo 15 ljudi, od tega 14 Romov, medtem ko vodja restavracije, izkušen kuhar Rastko Zdravković, ni Rom. »Že 30 let živimo v Mariboru, do zdaj z nikomer nismo imeli težav in upajmo, da nas bodo domačini še naprej sprejemali, saj smo vsi ljudje,« je povedal natakar Elvis Đemaili, ki mu je to šele druga služba v življenju.
»To niso profesionalni natakarji in kuharji, so ljudje iz ranljivih skupin, ki brez tega projekta dela ne bi dobili,« poudarja Simončič. Opozarja, da se lahko na začetku pojavijo določene težave, saj natakarji nimajo izkušenj, so ljudje z nizko stopnjo izobrazbe, ki imajo težave z osnovnimi matematičnimi operacijami, zato se lahko zgodi kakšna pomota pri vračilu drobiža. A Simončič je prepričan, da bodo gostje restavracije tovrstne spodrsljaje razumeli.
Za 300.000 evrov
Obnova nekdanje picerije Ču-ču v železničarski koloniji je stala več kot 80.000 evrov, celoten projekt, ki ga financirata Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pa je vreden okrog 300.000 evrov. Kljub temu vse še ni postorjeno, saj bi radi tudi podstrešje spremenili v jedilnico. Projekt bo finančno podprt do avgusta 2015, potem pa bo restavracija, ki naj bi bila nekakšna vez med romskim in neromskim prebivalstvom, odvisna sama od sebe.
Restavracija bo odprta vse dni v tednu, še posebno veselo pa bo ob koncih tedna, ko bosta v njej gostom na voljo tudi romska vedeževalka in zabava z živo glasbo. Vendar predsednik romskega društva Pralipe Fatmir Bećiri obljublja, da hrupa ne bo: »Poskrbeli bomo, da bo mir.« Pri tem je razkril, da so jim okoliški prebivalci ponudili pomoč pri obnovi, nekateri so se celo opravičili zaradi nasprotovanja romski restavraciji. »Kar je bilo, smo pozabili. Vabimo vse krajane, naj pridejo. Življenje gre naprej,« ni zamerljiv Bećiri.
Največ prahu okrog lokacije za romsko gostilno se je dvignilo novembra lani, ko je župan Andrej Fištravec tik pred zdajci umaknil podpis najemne pogodbe za prazen lokal v Gorkega ulici. Kakršni koli gostinski dejavnosti je namreč nasprotovala mestna četrt Magdalena (oziroma nekateri njeni prebivalci), ki je želela v Ču-čuju urediti medgeneracijski center. A po 14 dneh - vmes je o zapletu poročala celo BBC - si je Fištravec premislil in pogodbo vendarle podpisal, poznejši protesti in celo zbor občanov pa ga niso prepričali, da bi odločitev spremenil.
Brezposelnih 97 odstotkov
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc projektu pripisuje velik pomen za romsko skupnost. Predvsem zato, ker bo v restavraciji mogoče spoznati romsko kulinariko, še pomembneje pa je, da je nekaj Romov dobilo zaposlitev. A romska restavracija vendarle ni prvi projekt socialnega podjetništva, v katerega so vključeni Romi. Horvat je pojasnil, da že obstaja podjetje, kjer šivajo romske obleke, medtem ko v občini Črenšovci poteka projekt, v okviru katerega deluje muzej, na prostem kuhajo romsko hrano, ljudi prevažajo s konji in izvajajo izobraževanja.
V Sloveniji je brezposelnih kar okrog 97 odstotkov Romov. Zavod za zaposlovanje evidence po etničnih skupinah sicer ne vodi, saj za to nima zakonske podlage. Beleži le tiste, ki se sami opredelijo za Rome, zato nima popolnih podatkov. Leta 2013 se je, denimo, v programe aktivne politike zaposlovanja vključilo 474 Romov, prek javnih del jih je delalo 144, šest jih je dobilo službo s pomočjo subvencij za zaposlitev, deset pa se jih je s subvencijo samozaposlilo.
Po Horvatovih besedah se število zaposlenih Romov ne povečuje, ampak zmanjšuje, zaposlitvene možnosti pa Romom, vsaj v Prekmurju, omogoča bolj tujina kot Slovenija. »S tem si prekmurski Romi ogromno pomagajo in razbijajo stereotipe, češ da Romi niso delovni. To ni res,« pravi Horvat. Povedal je, da so bili Romi nekoč zaposleni v različnih podjetjih, na Dolenjskem, denimo, v Revozu, ali pa so nabirali zdravilna zelišča in jih prodajali Krki: »Zdaj tega ni več. Tujina pa to ponuja in tujina ocenjuje človeka po delu. Resda Slovenija ponuja prekvalifikacije in izobraževanja, a pri tem se vse tudi konča, saj zaposlitev v nadaljevanju ni.«
